Dnevnik, 14. 6. 2016 - Aigul Hakimova, gonilna sila Socialnega centra Rog: Pritisk občine na rogovsko gibanje je pritisk moči

Poslal-a Mitar, Tor, 14/06/2016 - 09:43

Aigul Hakimova je 15 let Ljubljančanka. V »najlepše mesto na svetu« je iz Kirgizije, kjer je v plemenski skupnosti odraščala v vasi Čelpek na vzhodu države, prišla zaradi študija. V Biškeku je na mednarodni univerzi končala študij mednarodnih odnosov in diplomacije. Nato je dobila štipendijo za študij antropologije v Ljubljani. Vse od takrat je v Slovenji družbeno angažirana. Bila je aktivna v več neformalnih organizacijah, deset let je uporabnica tovarne Rog. Je ena od gonilnih sil Socialnega centra Rog, ki ponuja prostor skupinam z roba družbe – migrantskim delavcem, brezposelnim, izbrisanim, v zadnjem času pa se največ posvečajo prosilcem za azil in beguncem.

Večino časa posvečate težavam ljudi z roba družbe. Zakaj?

Že od otroštva sem občutljiva za krivico. Nikoli mi ni bilo vseeno, kakšen je bil položaj mojih prijateljic in prijateljev, ki so bili odrinjeni iz skupnosti le zaradi tega, ker so bili drugačni. Imela sem čudovito otroštvo, bila sem del velike družine, plemena. Tako starši kot pleme so nas vzgajali v duhu odgovornosti. Z občudovanjem se spominjam tistih časov, kajti vedeli smo, kaj je dobro za skupnost in kaj ne. Po razpadu Sovjetske zveze je ta družba postala šibka, zaprta, osamljena, zatirana, zdaj ne more več poskrbeti za svoje šibkejše člene. Če se tam upreš človeku, ki koruptivno deluje ali skupnega bogastva ne razdeli pravično, slabo končaš.

Kako pa končaš v Sloveniji, če se upreš?

V gibanjih Dost Je!, Svet za vsakogar, Nevidni delavci sveta, Protirasistična fronta brez meja in v Rogu sem spoznala, da obstaja možnost skupne organizacije, ki je politična. Župan Zoran Janković razume politiko le v okviru reprezentativne demokracije, mi pa jo razumemo širše. Politično je tudi tisto, kar je samoniklo in organizirano od spodaj. Vsak človek lahko deluje politično. Razne iniciative imajo možnost za obstoj. Je pa res, da je pritisk velik. Trenutni pritisk ljubljanske občine na rogovsko gibanje je pritisk moči oblasti.

Menite, da na občini ne razumejo neinstitucionalnega delovanja?

Ne vem, morda celo razumejo, da alternativa lahko obstaja. Vem le, da ne moreš imeti nadzora nad vsem. Če boš imel nadzor nad vsem, ne boš imel razvoja, ustvarjalnosti. Praktično vsaka vodilna oblika umetnosti je nastala iz neinstitucionalnih, alternativnih, uporniških praks. Človek mora imeti močan instinkt zase in za tistega, ki je poleg njega. Vedno mora zastopati nekoga, ki je v slabem položaju. To je vodilo. Rog proizvaja drugačne oblike človeškega odnosa kot mainstreamovska družba.

Kaj se bo zgodilo z vašim gibanjem, če boste morali zapustiti tovarno?

Tovarna je postala simbol boja, njeni prostori pa nam omogočajo družbene odnose, ki so sposobni kritike obstoječih oblasti, družbe in artikuliranja našega položaja v njej. Vzemimo za primer azilno politiko. Ta je v Slovenji zelo odvračajoča. Če ne bi bilo Roga, bi verjetno še bistveno več ljudi zapustilo Slovenijo, ker ne bi mogli zdržati v popolni negotovosti. Slovenija v povprečju podeli enajst odstotkov pozitivnih odločb.

Kako bi definirali to, kar delate v Socialnem centru Rog? Je to proces integracije?

Rehabilitiramo osnovne človeške odnose. Nismo tu, da izključno pomagamo ljudem, ampak razumemo integracijo obojestransko. Torej mi se učimo od njih in oni od nas. Zadnje dneve smo ugotavljali, da se mi od njih naučimo več. Pomagajo nam razumeti, kdo smo. Zakaj? Ogromno se lahko naučiš od človeka, ki dobi 18 evrov na mesec, ki nima družine, ki je bežal pred vojno, ki je dobil nekaj nabojev v nogo, ki nima osebnih dokumentov in dovoljenja za delo... Kdo smo mi, da bomo učili te ljudi, ki so preživeli v bistveno slabših razmerah? V Socialnem centru Rog se je od odprtja balkanske poti vzpostavil prostor, v katerem deluje to vzajemno učenje.

Toda župan Zoran Janković pravi, da je on prvi odprl vrata beguncem in migrantom.

On se v to problematiko sploh ne poglablja. Mestne oblasti so migrantom izrekle dobrodošlico. To je v redu, ampak ni dovolj. Ne moreš biti gostoljuben le na deklarativni ravni. Le ministrstvo za notranje zadeve in nevladne organizacije se ukvarjajo z integracijo. Pri tem bi se morale nevladne organizacije samokritično vprašati, zakaj večina beguncev in prosilcev za azil odide, šele nato kazati na vlado. Ta pa seveda je tista, ki odvrača. Toda nevladne organizacije, ki so kritične do države, a so tudi del tega problema, bi morale narediti posvet in se vprašati, ali je to, kar delajo, učinkovito in dovolj. Če bodo samokritični, bomo imeli čez pet let morda boljšo situacijo.

Ste se pred prihodom v Slovenijo tudi ukvarjali z aktivizmom?

Na drugačen način. V Kirgiziji sem bila kot študentka dejavna pri številnih projektih za izboljšanje ruralnih okolij. Tranzicija je razsula kirgiško družbeno strukturo, ki je bila vzpostavljena z namenom, da omogoča vsem enak vstop v izobraževanje. Veliko smo se ukvarjali s tem, kako ljudi iz ruralnega okolja spet enakovredno vključiti v družbo. V Kirgiziji takšne vrste aktivizma, ki je dejaven v socialnih gibanjih, skorajda ni. Drugačne forme aktivizma pa obstajajo.

Kakšne?

Veliko je neformalne medosebne pomoči. Če pogledate na vasice, vidite ostanke plemenske samooskrbe. Veliko pleme se zbere, naberejo denar in pomagajo enemu članu, ki je v stiski. V Rogu, kjer sem se marsičesa naučila, je podobno. Vse to občutim telesno, instinktivno. Tudi meni je pleme pomagalo, da sem se lahko izšolala.

To so majhni koraki do boljše družbe. Poznate še kakšnega?

Vsak dan se moramo boriti proti ignoranci, individualizmu, mehurčkom ugodja. Medsebojno spoštovanje mora biti temelj za bivanje in za prihodnje generacije. S sedanjim načinom produkcije življenjskih pogojev smo v velikem zaostanku. Zato morda tudi nastajajo za oblast nepredvidljivi konflikti, kajti nove generacije se bojujejo za svoj prostor pod milim nebom.

Ste ignoranco občutili na zadnjem sestanku z Zoranom Jankovićem?

Govoril je z izhodišča: jaz sem mesto, mesto sem jaz. Rekel je, da je on sam sprejel migrante. Pa ni res. Mi vsi smo sprejeli migrante. On je le upravnik mesta. Mora upoštevati tako rogovce kot tiste, ki k njemu pridejo ob dnevu odprtih vrat. Torej ljudi v stiski. On stisko razume le, če ga moleduješ, se morda ponižaš. Če pa rečeš: ne, mi smo revni, ampak smo taki kot ti – enaki –, tega ne razume. Zdi se mi, da oni niso nikdar premišljevali, v kaj se spuščajo. Se sploh zavedajo, kaj smo zgradili v desetih letih?

Ste se pripravljeni preseliti drugam, če bi vam občina zagotovila prostor, v katerem bi lahko delovale vse skupine, ki so zdaj v Rogu?

Vztrajali bomo pri obrambi Roga, ki postaja mesto. Nočemo iti drugam, hočemo ostati v mestu. Določene dejavnosti iz središča mesta izginjajo in mesto je vse bolj velik trg, kjer se kupuje in prodaja, kjer je lepo, ampak brez cekina v žepu ne moreš nič. Nove generacije občutijo izločenost v mestu, ki je podrejeno predvsem institucionalni kulturni politiki in kozmetični ureditvi.

Mislite, da vam to posestvo po desetih letih pripada?

Tovarno Rog uporabljamo deset let in imamo pravico, da jo uporabljamo še naprej.

Nimate pa nič proti, če bi mestna občina obnovila zgradbe in izpeljala ekološko sanacijo?

Najprej mora občina odstopiti od svojega načrta z novim centrom Rog, potem lahko izpelje ekološko sanacijo in vloži v določene dele Roga, ki potrebujejo sanacijo. Zavedamo se namreč, da večina rogovcev ne sodi v novi projekt Roga. Naš boj je konkreten, realen in tudi političen. Smo skupnost, ki je Jankoviću rekla ne. Ne bojujemo se le rogovci, ampak vsi, ki občutijo nepravičnost zaradi razvoja tega mesta, neoliberalizma, kapitalizma. Z obrambo Roga se upiramo tudi politikam zategovanja pasov, gentrifikaciji, rasizmu in temu, da mesto ni vsem dostopno na enak način. To ni le najlepše mesto na svetu, ampak je tudi mesto razlik. Je mesto revnih in bogatih. Revni so rekli ne določenim načrtom mesta. Ali imamo to pravico? Da, imamo jo.

V petek so Rog napadli zamaskirani neznanci s palicami in kamenjem. Kako si razlagate ta napad? Kako bo ta napad vplival na nadaljnje dejavnosti rogovcev?

Mestna občina se mora opredeliti o ponedeljkovem nasilju, ki je odprlo polje, kamor so prišli ti neznanci. Tovarno imamo pod nadzorom. Dejavnosti tečejo naprej.

Leta 2007 je skupščina uporabnikov Roga mestni občini poslala sklep o pravilih začasne uporabe prostorov tovarne. Kakšno vrednost ima ta dokument?

Pravila so bila zapisana, ker so uporabniki pričakovali podpis pogodbe, elektrifikacijo in ureditev določenih prostorov. Pogodbe niso podpisali, občina je odstopila od nje, zato ta pravila ne veljajo več.

Andraž Rožman

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj V medijih