Na skupščini so uporabniki tovarne Rog sklenili, da ne bodo pomagali Zoranu Jankoviću pri rušenju prvih petih stavb, ampak bodo skušali ubraniti svoj kulturni in socialni prostor. Ne izključujejo niti obrambe z lastnimi telesi.

Več kot osemdeset teles je v četrtek zvečer napolnilo sobo Socialnega centra Rog in ustvarilo zadušljivo ozračje, v katerem so na skupščini uporabnikov nekdanje tovarne koles sprejeli soglasno odločitev: branili bomo tovarno Rog. Tako so županu Zoranu Jankoviću dali vedeti, da ne sprejmejo njegovega ultimata, naj rogovci pomagajo pri začetku rušenja prvega dela tovarne in se skušajo vključiti v program prenovljenega Roga (čeravno tam mesta ne bodo mogli dobiti vsi) ali odidejo. »Glavni problem je to, da Janković ne razume, da takšna kultura, kot nastaja v Rogu, ne bi mogla nastajati v novem Centru Rog, kajti tam bodo procesi zbirokratizirani, svobode za ustvarjanje pa ne bo,« je dejal eden od uporabnikov Jernej Kastelic.

Vse več akademikov podpira rogovce

Odločili so se, da bodo tovarno branili s kulturo in druženjem. Od danes do 14. junija, ko je Janković napovedal začetek rušenja, bodo v okviru festivala ROGoviljenje noč in dan potekale razne aktivnosti, v katere se bodo vključile tudi skupine, ki svojega domicila nimajo v Rogu. Tovarišem bodo na pomoč priskočila nekatera gibanja z Metelkove, ki bodo v tem času v znamenje solidarnosti svoje aktivnosti opravljala v Rogu, enako bodo ravnale nekatere študentske skupine in člani avtonomnega prostora Inde iz Kopra.

Podporo so rogovcem med drugimi izkazali Mirovni inštitut, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Tomaž Gubenšek, kipar in profesor Jože Barši, predsednik Slovenskega etnološkega in antropološkega združenja (KULA) Rajko Muršič, že pred časom jim je pismo poslal profesor Lev Kreft, ki je med drugim zapisal, da »Tovarna Rog ni dejavnost, ki bi se lahko selila v kak drug prostor, pa tudi taka dejavnost ni, ki bi jo lahko kot depandanso obesili na kak luksuzni projekt prezidave in naselitve novih vsebin«, in dodal, da Rog nima enakega profila kot Metelkova ter da je treba ta prostor, ki je »nekaj posebnega in svojskega«, nujno ohraniti. Rogovci dobivajo sporočila podpore tudi iz tujine, od podobnih skvotov z Dunaja, iz Berlina, Amsterdama, Prage.

Rogovci Jankovićevi napovedi, da bo rušiti začel 14. junija, zadnji dan, ko bo imela občina še gradbeno dovoljenje, ne verjamejo. »V enem dnevu res lahko vzpostavi gradbišče, ampak glede na to, da je Janković zelo izkušen človek, verjetno ne računa na naključja, zato verjamemo, da bo prišel prej,« je dejal Rastko Pečar in dodal, da uporabniki ne bodo zadajali udarcev pod pasom. Rog želijo obraniti le s kulturo, druženjem in množičnostjo, toda: »O tem, kaj bomo naredili, če bo treba zastaviti lastna telesa, je precej povedala udeležba na skupščini, na kateri je bilo veliko predstavnikov nam sorodnih organizacij. Vidno je bilo, da se sestavlja široka koalicija levih družbenih gibanj. Veliko ljudi, ki niso neposredno vpleteni, bo branilo tovarno, ker se zavedajo, da je Rog mejnik. Če ta pade, bodo tudi drugi podobni prostori ogroženi.«

Pečar vidi nastali položaj kot boj »žive sile kreativne levice, ki se vzpostavlja skozi družbena gibanja, proti konstituirani levici, ki ima svoje poreklo v procesu tranzicije in ki v zadnjem desetletju popolnoma zapostavlja razredne razlike in neenakost«.

Tjaša Prošek bo potrkala na županova vrata

Izmenjava mnenj na skupščini je bila usmerjena tudi v to, kako bi mestni občini pokazali, kaj vse nastaja v Rogu in kako veliko to njegovim uporabnikom pomeni. Tako so sklenili, da na eno od razstav prihodnji teden povabijo Jernejo Batič in Matejo Demšič z mestnega oddelka za kulturo, udeleženka skupščine Tjaša Prošek pa je na dan prišla z idejo, kako Rog na drugačen način približati Zoranu Jankoviću. Namerava mu predstaviti predlog, kako naj Ljubljana zelena prestolnica ostane tudi po tem, ko tega naziva uradno ne bo imela več.

»S pomočjo kulturnih instalacij mu bom predlagala, naj se zelena prestolnica zares začne že v Rogu. Naj se naredi Trubarjeva United (združena Trubarjeva, op. p.), da se bo videlo, kako multikulturna je. V to lahko povežemo še simboliko od Trubarja do Prešerna, ki gre čez Res-l(j)evo cesto, kar je čisto leva 'fora',« je pojasnila in dodala, da je Rog živ ekosistem, ki se ga ne bi splačalo podirati, »kajti potem ne bi bilo več korenin«. V županovo pisarno namerava vstopiti v torek.

Tovarno želijo prenoviti, toda ne zapustiti

Uporabniki tovarne Rog ne zavračajo vsakršne obnove zgradb, le zapustiti jih nočejo. Strinjajo se, da so potrebne ekološka sanacija azbestne strehe, prenova fasade, napeljava elektrike in podobno, medtem ko želijo za tisto, kar je v njihovi moči, poskrbeti sami. »Naša vizija Roga je, da tovarno napolnimo z dodatnimi vsebinami in jo prenovimo, nadgradimo. To si predstavljamo tako, da tiste stvari, ki jih sami ne moremo izvesti, uredi občina. V neki meri prenova že deset let poteka tako, da smo prostore vzdrževali in urejali,« pravi Rastko Pečar. To počnejo z udarniškim delom. S tem namenom so oblikovali mladinske brigade, ki bodo dejavne tudi v prihodnjih desetih dneh med festivalom ROGoviljenje. Med drugim so na tak način zgradili deset stranišč, izvajajo pa tudi druga manjša gradbena dela.

Andraž Rožman