Skvot v Rogu je minuli konec tedna praznoval deveto obletnico obstoja, njegovi uporabniki pa pravijo, da so v zadnjem času med njimi znova zaživele složnost, solidarnost in odločnost, da po tolikšnem času ne morejo biti več zgolj začasni.

V skejterskem parku, enem največjih na Balkanu, je skupina drznih prikazovala svoje vratolomne trike na kolesih in rolkah. Na dvorišču so medtem s čevapčiči in pečeno zelenjavo skrbeli za lačna usta po celodnevnih aktivnostih. In bolj ko se je dan prevešal v večer, bolj se je Rog polnil. V Živku Skvotcu so se mešali številni jeziki, saj se tam družijo tuji študentje na izmenjavi. »Vsekakor bolje, kot pa da se napijajo v kakšnem poceni lokalu,« je komentiral eden od uporabnikov. Socialni center so medtem že napolnili ljubitelji aktivistične proze, saj je v njem knjigo Kokoška in ptiči, ki na brezkompromisen, pronicljiv in hudomušen način prikazuje zadnja aktivistično zelo pestra leta v Sloveniji, predstavljala avtorica Vesna Lemaić. »Politiki in ekonomi so si ga metali na pornič o prostem trgu in vitki državi. (...) Javne uslužbence so prikazovali kot celulit na zadnjici mlade osamosvojene ženske. Najprej je morala shujšati, da bi bila primerna za posnetke od blizu,« je prebrala enega od odlomkov in sprožila glasen smeh udeležencev.

Energija, ki spominja na začetni entuziazem

Vsaj petnajst večjih iniciativ in 300 rednih uporabnikov je trenutno v nekdanji ljubljanski tovarni koles, je pojasnila prvoborka iz Socialnega centra Aigul Hakimova. »Presenečena in vesela sem, da je tukaj tako živo. V zadnjih tednih sem spoznala toliko ljudi, kot prej pet let ne. Prihajajo novi mladi obrazi, kar je samo dobro,« se je razgovorila in dodala, da jo to spominja na začetni entuziazem, ko so pred devetimi leti zavzeli Rog. Izjemno bogata paleta aktivnosti, zajemajoč socialo, umetnost, aktivizem, šport, izobraževanje in še kaj, se je predstavila v okviru odprtih vrat in privabila množico obiskovalcev vseh generacij. »Vrata so sicer odprta ves čas, saj delujemo kot skupnostni, participatorni center in vsak, ki želi sodelovati, je vedno vabljen,« je pojasnila. Sončen dan je v soboto na plan privabil še popravljalnico koles, poleg nje pa so se otroci preizkušali v cirkuških spretnostih na delavnici Cirkusarne naokrog. Ta si ravno ureja notranji cirkuški prostor s svilenimi vrvmi, visokim stropom in – upajo, da kmalu – tudi s primernim podom za cirkuške akrobacije.

Tudi pri njihovih sosedih v Modrem kotu je aktivno. Tam naj bi se počasi vzpostavila informativna točka za obiskovalce Roga. Večinoma ista ekipa skrbi tudi za dvorano Živko Skvotec, kjer tedensko potekajo predavanja in skupni ogledi filmov, sicer pa posojajo prostor tudi številnim drugim skupinam. Luka, Luka in Nataša, ki so zadnjih nekaj let aktivni v omenjenih prostorih in sodelujejo tudi v kolektivu Transforma, so pojasnili: »V zadnjem letu in pol je res čutiti dvig energije v Rogu. Bolj se pogovarjamo med seboj, bolje smo se spoznali in skušamo čim bolj delovati skupaj. Čeprav je včasih težko, pa se počasi oblikuje neki skupen rogovski angažma.« Avtonomija, ki jo uživajo v Rogu, prinaša tudi odgovornost in zavedanje, da morajo delovati v težjih razmerah brez elektrike in ogrevanja. Tudi s tem so se uporabniki že sprijaznili, in čeprav pravijo, da bi jim vsaj električna napeljava zelo olajšala delovanje, se po drugi strani bojijo komercializacije, če bi bile razmere boljše. »Zdaj v Rogu delujejo res le posamezniki, ki so se s temi razmerami pripravljeni soočiti in jih reševati. Tako smo maksimalno kreativen prostor in se uspešno izogibamo komercializaciji. Ljudje sem ne pridejo z mislijo, da bi trošili, ampak skupaj z drugimi nekaj ustvarili,« je pojasnila Liza Linde iz Socialnega centra Rog.

Načrti občine jih ne vključujejo

Lastnica ljubljanska občina medtem vztraja pri svojih načrtih ustanovitve centra ustvarjalnih industrij, ki bi vključeval tudi javno knjižnico, sicer pa predvsem povezal ustvarjalce in gospodarstvo ter mladim olajšal vstop na trg dela. A prav usmeritev v tržne dejavnosti bi pomenila bistven odklon od trenutnih aktivnosti, katerih glavna skrb je oblikovanje samoorganizirane skupnosti na temeljih avtonomije, participacije in neposredne demokracije, nikakor pa ne potrošništva in komercialnih dejavnosti. V mestnem proračunu je letos predvidenih 50.000 evrov za pripravo dokumentacije, prihodnje leto pa nič. Na oddelku za kulturo so nam odgovorili, da po neuspelem iskanju zasebnih investitorjev preučujejo možnosti pridobitve evropskih sredstev. »Načrti občine so nerealni, saj ne vključujejo, kar se je tukaj že razvilo. Čeprav smo včasih šibki in neorganizirani, pa upam trditi, da imamo sami boljši načrt s tovarno,« je pojasnila Liza Linde. Tudi Vid Vidmar iz Športno-kulturnega društva Gor, ki je v svojih vrstah združilo kakšnih 50 privržencev hiphop kulture – grafitarje, breakdancerje, didžeje in druge – se strinja, da bi občina morala upoštevati dosedanje uporabnike: »Ustvarjalni center je že tukaj, poglejte, kaj vse se dogaja.«

Sami najbolje poznajo probleme Roga

Odnosi med občino in uporabniki so trenutno vsaj znosni, ker izselitev ni tako prisotna grožnja. »Že od samega začetka velja dogovor, da toleriramo dejavnosti, ki potekajo v Rogu, seveda v obsegu in na način, da pri tem ne ogrožajo sebe in okolice. Pozitivne izkušnje imamo v delu, kjer smo našli skupne točke in sodelovali, na primer pri čistilnih akcijah, negativne pa glede bivanja nekaterih uporabnikov v prostorih ter sporov glede ureditev razmer. Ne slišijo že večkrat povedanih dejstev, da je za normalno delovanje in obnovo stavbe potrebna ekološka sanacija, saj so v delu pritličja še vedno ostanki galvane, in da je potrebna zgraditev celotne infrastrukture za elektriko in vodo, saj je bilo to po opustitvi delovanja tovarne uničeno, na kar žal nismo imeli vpliva. Žal se soočamo tudi z dejstvom, da še naprej poteka uničevanje fasade in oken na Petkovškovem nabrežju,« je pojasnila vodja oddelka za kulturo Mateja Demšič.

A uporabniki pravijo, da se teh problemov sami najbolje zavedajo. Zato so se začeli skupaj soočati z njimi in znova obudili tudi mesečne skupščine, na katerih jih po svojih najboljših močeh rešujejo. Udeležuje se jih od 30 do 50 rednih uporabnikov. »Končno se skupaj soočamo s svojimi težavami, zato smo močnejši kot prejšnja leta. Popravili smo streho, usposobili kanalizacijo, da bo po mesecih poplavljanja znova zaživela tudi koncertna dvorana, rešili pa smo tudi težave s problematičnimi uporabniki,« je razložila Lindejeva.

Žiga Brdnik