Čeprav naj bi v tovarni Rog že čez nekaj dni zabrneli gradbeni stroji, rogovci in župan Janković še niso našli skupnega jezika. »Odstopite od projekta center Rog,« je včeraj pred ljubljansko občino zahtevalo več sto ljudi.

»Roga ne damo za gradbeno jamo,« je pozno popoldne odmevalo na ulicah prestolnice in pred mestno hišo. Več sto protestnikov si prizadeva preprečiti rušenje in prenovo zapuščene tovarne Rog, kot si jo je zamislila ljubljanska mestna občina z Zoranom Jankovićem na čelu. Na občini ob tem zatrjujejo, da se projekt prenove Roga ne bo spremenil v gradbeno jamo, saj da bodo denar zagotovili iz lastnega proračuna.

»Branimo svoje delo. Rog ponuja prostor ustvarjalcem ter inovatorjem pa tudi tistim, ki so sicer odrinjeni na rob družbe,« je povedala Aigul Hakimova iz Socialnega centra Rog. Pravi, da so s »Štafeto mladosti za neomejen Rog uporabe« želeli javno pozvati Mestno občino Ljubljana in župana, naj prostorov nekdanje tovarne koles ne rušijo. Kot smo že pisali v Dnevniku, občina s projektom rušenja hiti, saj jim bo kmalu poteklo gradbeno dovoljenje.

Rog ni kapitalizem

Prenova, kot jo načrtuje MOL, bi od stare tovarne koles ohranila le njen skelet. Kot pravi Danijela iz Socialnega centra Rog, je novi center, kot si ga je zamislila občina, definiran preozko. »Je tudi izredno komercialno naravnan, hkrati pa izključuje raznovrstne aktivnosti, ki sedaj tvorijo podobo Roga.« V novem centru po njenem ne bo več prostora za cirkusarno, socialni center, skejterski park, koncertno dvorano in vrsto drugih aktivnosti. Uporabniki Roga se bojijo, da se bodo s tem izgubile tudi vrednote, na katerih temelji njihovo delovanje. »Vodi nas solidarnost, delujemo v skupno dobro in nikakor ne v imenu kapitala,« je jasna Hakimova.

Na občini pravijo, da nadaljnje sodelovanje z morebitnimi uporabniki še ni dorečeno, saj šele začenjajo postopke za rušitev nezasedenih objektov in sanacijo. »Tovarno Rog moramo najprej obnoviti, zagotoviti je treba osnovne infrastrukturne standarde, šele potem bomo lahko govorili o sodelovanju pri sooblikovanju programa.« Ne gre za to, da rogovci prenove ne bi hoteli. Želijo si, da bi občina sanirala kritične točke v tovarni, jih priključila na javno elektriko, ne nasprotujejo niti prenovi fasade. Vendar na način, ki bi spoštoval njihovo avtonomijo in omogočil, da nadaljnja dela organizirajo sami.

Župan nas ne posluša

»Občutek imam, da na ljubljanski občini o našem položaju sploh še niso zares razmišljali, prav tako jih očitno ne skrbi, da bodo po prenovi izginili številni samoiniciativni projekti,« je ob tem zaskrbljena aktivistka Hakimova.

Čeprav na občini trdijo, da z uporabniki Roga komunicirajo že devet let, rogovci tožijo, da jih v resnici ne poslušajo. »Sestanki z županom ne temeljijo na dialogu – gre bolj za to, da nas seznani s svojimi odločitvami,« pravi Danijela. Je pa pred kratkim župan Janković uporabnike Rogovih prostorov povabil na sestanek, predviden za konec meseca. »Janković nam je že večkrat naravnost povedal, da bo Rog porušil,« pravi uporabnik Roga, Matej Kavčič. »Na sestanek bomo šli, predstavili bomo svojo plat in upamo, da nam bo župan vendarle prisluhnil!«

Da bi zaščitili svoje delovanje in dosegli posluh občine, so uporabniki Roga na spletu objavili tudi peticijo za »Neomejen Rog uporabe«. Od konca minulega meseca jo je podpisalo že okoli 2600 ljudi. Vsebine, ki jih ustvarjajo rogovci, in avtonomija njihovega delovanja pa očitno niso pomembne le prebivalcem Ljubljane, saj je 44 odstotkov podpisnikov peticije iz drugih slovenskih regij.

Eva Panjan