Demokracija, 6. 6. 2016 - Tovarna Rog – ko otroci iz razbitih družin okupirajo tujo lastnino

Poslal-a Mitar, Pon, 06/06/2016 - 12:10

Zadnje dogajanje na območju opuščene tovarne Rog – spomnimo, tu so nekdaj izdelovali legendarna kolesa – je marsikoga znova spomnilo na obstoj t. i. skvoterjev, torej nepovabljenih prebivalcev zgradb, ki so praviloma opuščene in niso v njihovi lasti. Pa tudi na to, kako v resnici v Sloveniji sploh deluje pravna država in koliko dejansko sploh velja pravica lastnika nepremičnine, da z njo svobodno razpolaga.

V tem primeru imamo opraviti z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki se je znašel v sporu z »rogovci«, zadeva pa je pripeljala celo do nasilnega incidenta med omenjeno skupino ter policijo. »Rogovci« namreč niso dovolili rušenja tamkajšnjega kompleksa. Češ tu smo zrasli, tu bomo ostali. In ker je zadeva eskalirala do nasilnega spopada, je jasno, da bodo svoj glas takoj dvignili najbolj dogmatični branilci socializma, pa naj bo to Iniciativa za demokratični socializem, ZL, Alternativna akademija (nekdaj znana kot Liberalna akademija) in razni »metelkovci«.

Poglejmo manjši del njihovih izjav:

»Nobena nasilna dejanja ne sodijo v demokratični prostor naše države in so že po sebi izraz nerazumevanja dragocenih kulturnih praks in njenih družbenih učinkov, ki so preživele številne ovire, se ustalile in razvile samosvoje oblike v nekdanji tovarni koles.« (dr. Darko Štrajn, Alternativna akademija)

»V Rogu se brani možnost svobodnega ustvarjanja mimo logike projektnih razpisov. /../ Tako je lahko v Rogu zrasel ta trenutek gotovo najučinkovitejši program za integracijo beguncev v državi, natanko zato, ker deluje onstran rigidnega aparata azilne politike.« (IDS)

Predvsem Štrajnova izjava je v tem kontekstu zelo sporočilna. Po njegovo je vse to, kar ustvarjajo skvoterji v raznih avtonomnih conah (spomnimo se na AC Molotov, pa sicer kompleksa na Metelkovi), sklop »dragocenih kulturnih praks«. O zaščiti pravnega statusa lastnika seveda niti besedice. In sedaj so tisti, ki so pred tolikimi leti tuje prostore zasedli, nenadoma žrtve nasilja, medtem ko celo medijska poročila govorijo o poškodovanem policistu in varnostnici? Kdo je tu nor?

Res je, da je v tem primeru lastnik prostora in »stranka v postopku« Mestna občina Ljubljana z Jankovićem na čelu. Isti Janković je vsa leta svojega županovanja tudi odmerjal finančne dotacije raznim tovrstnim levičarskim »kulturnim društvom«, kjer v glavnem ustvarjajo tisti, ki na prostem trgu nikoli ne bi mogli preživeti. Dokler je pritekal denar, je bilo OK. Ko pa se je neki sektor na MOL odločil, da zapuščeno stavbo podre in zgradi nekaj drugega, je bilo hvaležnosti hitro konec. Ne glede na skupni interes, ki ga pooseblja nastajajoča džamija z minaretom v bližini.

Zagotovo ne moremo problema Rogovih skvoterjev zožiti samo na pravno problematiko zasedbe tuje nepremičnine (kar je neke vrste okupacija), čeprav je v tem (tehnično) bistvo problema. Problem pa je, ker je MOL takšno stanje v preteklosti dopuščala in šele zdaj ugotovila, da je na prsih gojila ogromno kačo. Tu seveda ne gre samo za opuščene nepremičnine v »kao javni« lasti (občine, država, itd.), ki jih nihče ne uporablja in zato postajajo nekakšno prebivališče otrok iz razbitih družin, ki v teh skupnostih iščejo izgubljene starše, pač pa za dejstvo, da se zaradi socialističnega pristopa do lastnine dogaja to, kar se je zgodilo v Rogu. Ker ljubljanska mestna občina doslej ni zmogla materializirati svojega interesa, da iz propadle tovarne nekaj naredi, je postala tarča pristašev določene (alternativne) (sub)kulture. Lahko si predstavljamo, kaj bi bilo, če bi na podoben način okupirali kakšno nepremičnino v zasebni lasti. In bi lastnik, ki bi hotel razpolagati z nepremičnino, nenadoma naletel na krdelo samooklicanih kulturnikov, ki bi ga zaradi njegovega interesa, da vzame lastnino v svojo posest, razglasili za nasilneža.

S tem se nedvomno odpira problem družbene percepcije takšnih pojavov. Odzivi na dogajanje v Rogu namreč kažejo, da večji del slovenske javnosti na to problematiko še vedno gledajo skozi očala socializma, kjer je itak »vse naše«. Povedano drugače: kar je tvoje, je moje, kar je moje, naj te pa ne briga. In če je »vse naše«, potem zasebna lastnina ni več nedotakljiva, s čimer so na preizkušnji celo temeljni postulati slovenske ustave ter človekovih pravic. In prav tu bi morala država ukrepati že zdavnaj, če bi sedanji oblastniki znali spoštovati temeljna načela vladavine prava.

Gašper Blažič

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj V medijih