Delo, 16. 2. 2011 - Prednosti Centra sodobnih umetnosti Rog je več kot slabosti

Poslal-a Mitar, Sre, 16/02/2011 - 04:00

V nabito polni konferenčni dvorani Mestnega muzeja Ljubljana je bila danes predstavljena analiza prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti za razvoj nekdanje tovarne Rog v Center sodobnih umetnosti (CSU).

Analiza prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti (PSPN) za razvoj nekdanje tovarne Rog v Center sodobnih umetnosti (CSU), ki jo je za naročnika, to je Mestno občino Ljubljana in Muzej in galerije mesta Ljubljane, opravil Inštitut za civilizacijo in kulturo, je bila danes predstavljena na drugem srečanju deležnikov (prihodnji uporabniki, ustvarjalci, obiskovalci) v nabito polni konferenčni dvorani Mestnega muzeja Ljubljana.

Prenovljena tovarna Rog, opuščeni industrijski objekt nekdanje tovarne koles, je zasnovana kot prihodnji Center sodobnih umetnosti Rog za vizualno umetnost, arhitekturo in oblikovanje z veliko razstavno dvorano, večnamenskimi dvoranami in umetniškimi ateljeji, ključno zanj je tudi, da naj bi nastal v javno-zasebnem partnerstvu med doslej še neznanim investitorjem in Mestno občino Ljubljana.

Izdelani so že arhitekturni načrti (projekt studia MX-SI iz Barcelone, v katerem delata tudi slovenska arhitekta Boris in Marjan Bežan) in z lanskim decembrom vložena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja (odobrena naj bi bila v pol leta). Vse te dosedanje korake in nadaljnje razvojne potenciale naj bi osvetlila še analiza PSPN, ki jo je predstavila direktorica Inštituta za civilizacijo in kulturo dr. Alja Brglez.

Dodajmo še, da je zainteresirani javnosti v celoti na vpogled na spletni strani http://www.secondchanceproject.si/, na kateri lahko do 2. marca dodate lastne komentarje, pomisleke in predloge. Kot taka je le ena od številnih analiz, ki se jih bo opravilo v naslednjih dveh letih in pol strateškega izčiščevanja programa in vsebine prihodnjega kulturnega središča v prestolnici.

Kakšni so torej rezultati analize? Povzamemo jih lahko v enega samega: prednosti projekta je odločno več kot slabosti.

Izvajalec analize je rezultate različnih gradiv, podatkov, anket in statistik razvrstil v matriko, ta je narejena za vsako področje posebej, za vizualne umetnosti, oblikovanje in arhitekturo, ter razdeljena na tri ključne sklope: vsebino, lokacijo in delovanje (priložnosti in nevarnosti). Glede vsebine analiza ugotavlja, da vsa tri področja (vizualna umetnost, oblikovanje in arhitektura) potrebujejo prostore za opravljanje svoje dejavnosti in tudi pri lokaciji skorajda ne najde pomanjkljivosti. Več pomislekov, ki so se pozneje pokazali tudi v živahni diskusiji, se je nanašalo na program prihodnjega zavoda, na srečno roko pri izbiri prvih upravljavcev ter na odprtost zasebnega partnerja do sinergije s kulturnimi vsebinami. Kakor kaže analiza, so izrazito potrebni produkcijski prostori, umetniške rezidence, delovni biroji, kakor tudi okolje, v katerem se lahko srečujejo kreativni posamezniki. Arhitekturni biroji naj bi želeli več povezovanja med seboj, oblikovalci pa več potrebnih stikov z industrijo. »Vodenje ustanove je nevarnost, ki je lahko izziv in priložnost,« je poudarila Brglezova. »Natančno bo treba določiti pravila uporabe in sodelovanja. Prav tako je lahko problem financiranje, ker leta, ki prihajajo, ne bodo bolj radodarna. MOL se zaveda, da ne bo uredila samo infrastrukture, temveč jo bo treba napolniti tudi z vsebino.«

Diskusija

Kljub obsežni predstavitvi projekta, ki sta ga osvetlila dr. Uroš Grilc, načelnik oddelka za kulturo MOL, in Jerneja Batič, vodja projekta prenove tovarne Rog in vodja projekta Second Chance pri MOL, so iz občinstva sledila številna vprašanja, ki jih je povezovala Meta Štular, vodja projekta Second Chance pri Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (naj za razumevanje dodamo, da je Second Chance mednarodni partnerski projekt petih evropskih mest, znotraj katerega nastaja tudi projekt tovarne Rog, slovenska partnerja projekta pa sta MOL in Muzej in galerije mesta Ljubljane).

Stojan Pelko (ministrstvo za kulturo) je izpostavil interes MK v treh segmentih Roga: kot produkcijskega centra, tradicije Roga na stičišču nevladnih organizacij, prihodnjega zavoda ter umetniških rezidenc (ne pa kot razstavnega prostora). Miran Mohar (Irwin) je opozoril na obstoječo finančno podhranjenost osrednjih slovenskih ustanov, Moderne in Narodne galerije, ki razpolagata s smešnimi 40.000 evri za investicije v svoje zbirke, kako naj bi potemtakem živel in se vzdrževal nov razstavni center. Peter Gabrijelčič (dekan na fakulteti za arhitekturo) je izpostavil slabo prakso, da pogosto vzpostavimo nekaj novega in uničimo staro ter možnost (s tudi ekonomskim prispevkom) kreativnih ateljejev, ko pridejo kolegi realizirat projekte v ta prostor, ki se jim ga lahko da v najem.

O kreativnih industrijah kot umetniških produktih, ki se na koncu prodajajo, je bilo kar nekaj besed. Miha Klinar je dal predloge s stališča razvoja kreativnih industrij iz potreb oblikovanja, modna oblikovalka Sanja Grcić je opozorila na potrebo po novi definiciji kreativnih industrij tako na ravni mesta kot države, saj se na njihovih razpisih ne dobi sredstev za projekte, ki končajo na trgu. S potrebo novega definiranja kreativnih industrij se je strinjal tudi Simon Kardum, direktor Kina Šiška, in hudomušno pripomnil, da je Center sodobnih umetnosti prepogosto uporabljana, ohlapna oznaka, saj je bil tudi Kino Šiška sprva zasnovan kot Center sodobnih umetnosti, ter za Rog predlagal oznako Center kreativnih industrij. Vladimir Pezdirc (predstojnik oddelka za oblikovanje na ALUO) je dodal, da so veliki razstavni prostori najmanj, kar oblikovalci potrebujejo, saj je razstavnih prostorov dovolj, o vsebini pa bo treba še temeljito razmisliti. V debato so se vključili tudi trenutni uporabniki tovarne Rog s svojimi predlogi, skoraj triurno srečanje pa se je končalo s povzetki Marka Peterlina, direktorja Inštituta za politike prostora, ki bodo iztočnica za nadaljnje razprave. Bilo jih je šest: nevarnost, da bi se vlagalo v zidove, namesto v program; upoštevanje tega, kar se v Rogu dogaja že zdaj; povezovanje z okolico, ne samo institucijami, temveč tudi s skupnostjo občanov; na vprašanje mednarodne vpetosti tovarne Rog ni bilo veliko odzivov; nevarnost združevanja med seboj precej različnih panog (arhitekture, oblikovanja in vizualnega) in potreba po povezovanju z gospodarstvom.

Maja Megla

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj V medijih