http://sigic.fiduro.net/?preview=1&id_article=83243

Kolikor obstaja različnih organizacij, toliko različnih pogledov je na upravljanje, najem, lastništvo prostorov. Sogovorniki so podali nekatere uporabne predloge glede upravljanja s prostori. Če je iz prispevka razvidno, da je na območju Mestne občine Ljubljana uradna prostorska politika glede dodeljevanja prostorov nevladnim organizacijam dvojna, pa je na ravni države sploh ni. Izguba prostora je za vsako organizacijo hud udarec, tako zanjo kot za uporabnike prostora, še posebno v predelih Slovenije, kjer je število nevladnikov bistveno nižje kot v velikih mestih. Smiselno bi bilo, da se vzpostavi neodvisna služba, ki bi organizacijam ob izgubi in iskanju prostorov stala ob strani, saj je produkcija na dolgi rok le v primernih pogojih kvalitetna. ...

spodaj je citiran še del članka, ki govori o rogu:

... Mateja Demšič (OK MOL, članica Programskega sveta za pripravo kandidature Ljubljane za evropsko prestolnico kulture leta 2025) ... Obregnila se je ob predstavnike Roga, ki so bili kot publika prisotni na okrogli mizi. »Bega me, zakaj so Rogovci mnenja, da v prostoru, ki ga ima Mestna občina Ljubljana v načrtu, ne moremo sobivati skupaj, zakaj izključujejo javne zavode, saj imajo ti eno od navodil, da morajo produkcijske prostore deliti z nevladnimi organizacijami. Taki primeri so CUK Kino Šiška, MGML, Lutkovno gledališče, Center za kakovost preživljanja prostega časa Mladi zmaji in drugi. Dobro veste, kako se je končalo s KUD-om France Prešeren, ki je bilo eno redkih društev v državi, ki je imelo v posesti hišo. Z njo niso najbolje gospodarili in so jo morali prodati, mesto je poskušalo pomagati in ponudilo odkup, pa niso hoteli. V občinskih prostorskih načrtih piše, da se mora na Karunovi 14 izvajati zgolj kulturna dejavnost, te stvari so zabetonirane, kot je zabetonirano v primeru Metelkove. Zakaj s programom, ki ga imamo mi in ga imate vi, ne moremo skupaj sobivati? Zakaj prihaja do izključevanja? Razkošja prostorov v tem mestu žal nimamo. Na oddelku ob pogovorih z organizacijami, ko jih poizkušamo združevati v grozde pri souporabi skupnih prostorov, ugotavljamo, da se vse prevečkrat ne znajo zmeniti med seboj.«

Dobro uro po zaključku omizja so predstavniki Roga medijem poslali izjavo za javnost s kratko pobudo. Opozorili so na znano zgodbo o poskusu nasilne evikcije in upora Rogovcev leta 2016, od takrat si skupščina 21 kolektivov AT Rog prizadeva vzpostaviti komunikacijo z mestno občino onkraj odvetniških služb. Jabolko spora je seveda načrtovani Center Rog, ki je našel pot tudi v prijavno knjigo EPK. Zmotilo jih je tudi, da so iz medijev zvedeli, da naj bi se sveže deložiranemu kolektivu Poligon ponudilo Center Rog za delovanje. »Kot večina Ljubljančanov tudi v AT Rog pozdravljamo morebitni pritok 50-ih milijonov evrov za razvoj lokalne kulture z naslova EPK. A kot so nas naučile izkušnje Wroclawa, Reke in nenazadnje Maribora, pozitiven učinek takšne investicije nikakor ni samoumeven. Brez transparentnega, demokratičnega in strateškega delovanja mestne uprave se EPK lahko sprevrže v svoje nasprotje in postane priložnost za korupcijo, centralizacijo in izrinjanje prebivalcev. Zato se nam zdi za diskusijo o izvedbi kandidature za EPK vredno predstaviti našo izkušnjo z mestno upravo v zadnjem letu. Po načinu, kako mestna uprava že v tej fazi klientalistično deli prostore in poskuša izigravati en del kulturnikov proti drugemu, lahko sklepamo, kako bi v primeru uspeha potekala delitev izplena iz EPK. Ostro nasprotujemo takšnemu deljenju kulturnikov, nasprotujemo neavtoriziranemu izrabljanju njihovega dela v propagandne namene in nasprotujemo do sedaj uprizorjenemu procesu 'dialoga’. Hkrati pozivamo vse udeležence, da onkraj osebnih koristi skupaj premislimo o vlogi kulturnih projektov v prestolnici, ki postaja vse dražja, vse bolj prekarizirana in gentrificirana. Tako kot je vsem jasno, da Rog ni povzročil privatizacij, dvigov najemnin in izselitev kulturnih institucij, je jasno tudi to, da nova bleščeča stavba v centru ne bo ustavila teh procesov. Na tehtnici niso le evropska sredstva, ampak naša skupna prihodnost v mestu.«

V tovarni Rog pod vodstvom umetniškega vodje, pianista prof. Marka Petrušića, deluje Jazz klub Mezzoforte. Vsak teden si prizadevajo izvajati predstavitve produkcije tišjih, večinoma akustičnih zasedb, ki ne presegajo glasnosti mezzoforte. Produkcije niso omejene na glasbo, so pa z njo povezane. Večinoma so to koncerti manjših zasedb, ki predstavljajo otvoritve ali prvi del svobodnih jam sessionov, ki jim sledijo. V zadnjem času se tudi na otvoritvah vse bolj uveljavlja medmedijski izrazni način, ki vključuje literaturo in poezijo, cirkus, video projekcije, animirani film, ples, lutkarstvo, gledališče, slikarstvo, vse to v povezavi z glasbo, možnost predstavitve pa dopušča tudi vsem ostalim izvedljivim avtorskim produkcijam in produkcijskim načinom. Razlog za omejitev glasnosti dogodkov tiči v dejstvu, da je Cirkus v tovarni Rog, kjer se dejavnost največkrat izvaja, slabo zvočno izoliran, v bližini pa živijo ljudje, ki jih glasni dogodki motijo. Prostor ima izvrstno akustiko, tako da ob srednji glasnosti kvaliteta zvoka pride do optimalnega izraza.

Jazz klub Mezzoforte in njegov način delovanja izhajata iz gibanja Freestyle Karaoke & Jam Session, katerega začetki segajo v leto 2006, ko so se v Galeriji Kljub Vsemu v tovarni Rog začeli jam sessioni, najprej kot karaoke z živo glasbeno spremljavo. Po odprtju koncertne dvorane v tovarni Rog naslednjega leta, kjer potrebe po omejitvi glasnosti ni bilo, se je proizvodnja preselila tja. Jam sessioni so se prirejali vsako sredo z redkimi izjemami. Počasi se je dejavnost razvila v svoboden glasbeni jam session, ki se mu je reklo Tradicionalne Freestyle Karaoke & Jam Session. Po slabem letu delovanja v koncertni dvorani so se jih začeli udeleževati tudi zelo dobri in vrhunski glasbeniki. V prvih petih letih gibanja je bilo malo sred, ko svobodnih karaok ni bilo. Po tem obdobju se je neprekinjena vrsta jam sessionov zaradi preobremenjenosti ekipe in manka novih sodelavcev zaključila, v Ljubljani pa so se v tem času že vzpostavili drugi prostori s svobodnejšim konceptom skupinskega glasbenega improviziranja. »Osnovni zahtevi za sodelovanje in predstavitev produkcije v koncertni dvorani tovarne Rog sta bili izvajanje avtorskega programa in njegova osvežitev ali nadgradnja ob vsakem ponovnem nastopu istih izvajalcev. Produkcijo se je financiralo s prostovoljnimi prispevki obiskovalcev, izvajalcem se je poizkušalo pokriti vsaj stroške, kar pa nam ni vedno uspelo. Za sodelovanje in podporo se vsem vpletenim iskreno zahvaljujemo. Zaradi težke infrastrukturne situacije, obremenjenosti ekipe in pomanjkanja podpore širše družbe se je dejavnost v koncertni dvorani tovarne Rog po mnogih letih intenzivnega delovanja omejila, ne pa tudi prenehala,« je dejal Thierno Diallo, eden od kreativnih sodelavcev in izvršnih producentov gibanja Free Karaoke. Kot nosilec gibanja se je v tem času vzpostavila Rogor produkcija, katere glavni namen je spodbujanje ustvarjalnosti v družbi. Na začetku leta 2017 je pričela Rogor produkcija na redni tedenski bazi, tokrat ob četrtkih, v cirkusu tovarne Rog organizirati svobodne jam sessione. »Prostor je v uporabi od samega začetka zasedbe tovarne Rog leta 2006. V zadnjih letih ga je mogoče uporabljati tudi pozimi, saj je bilo z vgradnjo dveh peči omogočeno ogrevanje na drva. Poleg ostalih predvsem cirkuških in drugih gibalnih dejavnosti prirejamo v njem svobodne medmedijske jam sessione s poudarkom na glasbi. Jam sessioni so svobodni v smislu, da napak ni, ker niso možne. Tudi če hočeš, se ne moreš zmotiti. Priporočilo obiskovalcem, ki pridejo sodelovat aktivno, je, da pristopijo konstruktivno tako, da poizkusimo izvesti skupinsko kreacijo vseh sodelujočih. Inštrumente in druge potrebščine za izvajanje kreacije morajo sodelujoči prinesti sami. Sodelovanje omogočamo vsem, tudi tistim, ki niso zelo glasbeno izurjeni, in tistim, ki se težje prilagajajo skupini, kar je včasih težko, vendar se trudimo. Večinoma nam uspeva,« je povedal Thierno, ki meni, da ima Mestna občina Ljubljana do uporabnikov tovarne Rog nepoglobljen, tehničen, ignorantski odnos. »Obnašali so se, kot da jim je vse jasno, v resnici pa niso poznali niti osnovnih načinov delovanja, upravljanja in dogovarjanja uporabnikov tovarne in tudi ne dejanskega obsega in vsebine produkcije v njem. Ne izražajo potrebe ali vsaj želje, da bi se o vsem tem poučili,« je dodal.

Jazz klub Mezzoforte je mobilni jazz klub. »V okviru Jazz kluba Mezzoforte smo leta 2018 v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana ter z ekipami, ki prostore upravljajo, izvedli pet jam sessionov z otvoritvami v Menzi pri koritu na Metelkovi ter po enega v Socialnem centru Rog in v cirkusu v tovarni Rog. Nekaj koncertov smo tega leta izvedli tudi v Galeriji Soteska, brez sofinanciranja ljubljanske občine. Od začetka leta 2017 izvajamo redne tedenske jam sessione v cirkusu v tovarni Rog, samo na osnovi prostovoljnega sodelovanja in prispevkov, z izjemo enega prej omenjenega sofinanciranega dogodka. Februarja 2019 smo s pomočjo sofinanciranja občine Ljubljana in upravnega kolektiva prostora zagnali občasno proizvodnjo tudi v kleti Mladinskega gledališča pod Festivalno dvorano, ki je v zadnjih letih poznana kot Božidar. Tam smo do konca aprila 2019 izvedli šest dogodkov. Jazz klub Mezzoforte deluje na osnovi prostovoljnih prispevkov, če pa nas Mestna občina Ljubljana finančno podpre, lahko damo soliden honorar tudi vrhunskim izvajalcem, ki jam sessione odprejo. Gre za druženje, igranje in včasih skupno ustvarjanje pozno v noč. Prostora po tržni najemnini si žal ne moremo privoščiti,« pravi Petrušić. Jazz klub Mezzoforte vabi in spodbuja k aktivni in ustvarjalni uporabi prostora in skrbi zanj. ...