Kolektiv Narobov (www.narobov.org) vas vabi na ponovitve predstave Pozor! v okviru trilogije Dom, kjer gre za igro z mejo med javnim in intimnim prostorom.

21. januar 2008 ob 17.00
Zavod za prestajanje kazni zapora Ig
(za zaprto družbo)

22. januar 2008 ob 20.00
Tovarna Rog, Socialni center
(vstop prost)

23. januar 2008 ob 20.00
Kotnikova 15, stanovanje Otrin
(vstop prost, rezervacija obvezna)

Ponovitvi v Tovarni Rog in v stanovanju Otrin na Kotnikovi 15 sta za izven (vstop prost), ponovitev v zaporu na Igu pa je za zaprto družbo (izstop prepovedan). Za predstavo v stanovanju Otrin je obvezna rezervacija! Pišite nam na elektronski naslov narobov@siol.net, kjer smo vam na voljo tudi za dodatne informacije. Vabljeni!

Mednarodni seminar pod naslovom »Javno, zasebno, skupno«

v soboto 22. decembra ob 14. uri na Fakulteti za družbene vede, v pred. št. 8 (Kardeljeva ploščad 5) in ob 19. uri v Socialnem centru v Rogu, Ljubljana.

V okviru evropskih diskusij UniNomada (Nomadska univerza) se sprašujemo o tem, kako razviti kritiko konstitucionalizacije Evropske unije na osnovi biopolitičnih konfliktov in biopolitičnega izkoriščanja. Analizo tako prestavimo iz ravni formalne konstitucije na raven materialne konstitucije. Na horizont antagonizmov in alternativ.

Na tokratnem seminarju nas bo zanimal predvsem aktualni režim valorizacije nematerialnega dela. Sodelujoči bodo zato skušali osvetliti pojem nematerialega dela, biopolitičnega izkoriščanja, razmerje med avtonomijo in institucijami v kulturni, umetniški in socialni produkciji, razmerje med družbenimi gibanji in javno oblastjo, premike v pojmovanju javnega, zasebnega in skupnega ter metode aktivističnega raziskovanja.

Ponedeljek, 17. december, 19IH

Ana Kralj

Potrebujemo več policijskih psov: Percepcije sodobnih migracijskih politik

Predavanje se osredotoča na obravnavo sodobnih imigracijskih politik, katerih temeljni (in takorekoč edini ali vsaj prevladujoči) instrument so postale mejne politike (t.im. »border policies«). Osrednja vloga mejnih politik je nadzor meja države-nacije in preprečevanje tako imenovanih ilegalnih migracij. Dotaknili se bomo vprašanja politizacije migracij v kontekstu »varnostnega problema«, problematike schengenske konvencije kot institucionalne podlage za izvajanje visoko selektivne in izrazito restriktivne imigracijske politike in strateških načrtov Evropske unije v »boju proti ilegalnemu priseljevanju« iz afriškega kontinenta. Za konec si bomo s pomočjo rezultatov javnomnenjskih raziskav pogledali, kakšna je družbena klima na področju odnosa do priseljevanja in integracije imigrantov v Sloveniji.

ČETRTEK,13. DECEMBER OB 19.URI V SOCIALNEM CENTRU ROG

Hajrudin Hromadžić
Delavska migracija zahodne Bosne (ti. Cazinska krajina)

V kratkem predavanju, ki bo predstavljalo šele uvod v širšo razpravo, bomo obravnavali fenomen ti. delavske migracije v zgodovinski, socialno-kulturni ter delno tudi v etnološko-antropološki perspektivi. Konkreten primer za analizo bo delavska migracija z območja zahodne Bosne (ti. Cazinska krajina) v kontekstu njihove prisotnosti in umeščenosti v socialna in kulturna okolja Slovenije, Avstrije in Nemčije, kakor tudi njihov ekonomski in politični pomen za Cazinsko krajino v perspektivi novejše zgodovine, od začetka šestdeseth let 20. stoletja do danes.

Vabljeni na snemanje koncerta v zivo v studio vest.si

V četrtek, 13.12., ob 20:00 bomo studio 141 na Vesti zopet prepustili glasbi. Tudi tokrat bo prihajala iz globočin naših gostov, še posebej - bi si upala trditi- iz Hazemine Minke Đonlić.

oglejte si video vabilo (posneto v prostorih RBS Productions)

Vabilo na Švic mikrofona (Minka-live)

Prispevek:Katja Lenart - vest.si

Po uspešni testni uprizoritvi te vabim na lutkovno predstavo
ZAČARAN KRAJ, z zvočno podlago iz radijske igre, ki se bo zgodila
v nedeljo, 16. 12. 2007, v koncertni dvorani, Tovarna ROG.

Nastopa:
DERGI

Priparava in izvedba:
BARBARA
BULATOVIĆ

Začetek okRog 21.00h.
Konec okRog 21.25h.

ROGOVCI! PRIDITE NA PREDSTAVO V VEČJEM ŠTEVILU KOT STE PRIŠLI NA TESTNO UPRIZORITEV!

klik več informacij je tudi pod rubriko Dogodki, Dejavnosti.

Vstopnine ni!

PREDSTAVA TRAJA 25 minut, ZATO BODITE TOČNI!

klik poročilo s testne predstave klik

SOCIALNI CENTER ROG, PETEK, 7.DECEMBER OB 20IH

S predstavitvijo dela Socialnega centra (Laboratorija za globalno državljanstvo) in sledečim benefitom con tutti frutti gusto odpiramo veseli december, zaznamovan z najrazličnejšimi aktivnostmi za svobodo gibanja in pravico do bivanja. Proti nadzoru, omejevanju in normalizaciji, za svobodne, odprte, avtonomne relacije in prostore!

21. decembra Slovenija vstopa v Schengen. Pravijo, da vstopamo v Evropo brez meja in 21. decembra bodo alegorično sprejeli »božično darilo« od EU. A Evropa brez meja je brezmejna laž. Druga plat schengenskega sporazuma je ta, da se meje premaknejo navznoter v obliki večjega nadzora v javnih prostorih. Nabavili so celo SCHENGENBUS, s katerim bodo ljudem sledili na cesti in jih pregledovali, vpisovali v sistem SIS, preverjali stanje ogljikovega dioksida v vozilih, da bi ugotovili navzočnost ilegalnih migrantov. Nadzor, ki je bil prej koncentriran na fizični meji, se premakne na ulice, ceste, železniške in avtobusne postaje, počivališča in samske domove, njegov objekt pa postanemo prav vsi, ki se gibljemo po teritoriju. Schengen je že od samega začetka definiral sodobno in striktno migracijsko politiko v Evropi, sodobne tehnologije pa prispevajo k še večjemu nadzoru ne samo migracij, ampak tudi celotnega življenja. Steber evropske migracijske politike je Schengenski mejni sporazum, ki je na eni strani upanje (v trenutku, ko dobiš Schengensko vizo), na drugi pa brezup (ko te zaprejo v center za tujce ali deportirajo). Pa tudi svobodni, avtonomni, skupni in javni prostori, ki so pod nenehnim udarom institucij, so prva tarča nadzora in represije s strani bodisi mestne ali državne oblasti. Vse večja prekernost, nerazrešljiva statusna vprašanja sodobnih nomadov, globalnih državljanov sveta je rezultat kontrole in družbe tovarne FUCKTORY, kjer se kot dostojanstvo šteje dovoljenje za prebivanje, 300 evrov na mesec za 8 ur dela vsak dan, privatizacijo študija.

Ponedeljek, 10. december, 19ih
Uršula Lipovec Čebron
Zakaj v Sloveniji ni azila?

V prvem delu predavanja se bomo posvetili analizi slovenske azilne politike in jo primerjala z nekaterimi evropskimi državami, pri čemer bomo predstavili ljubljanski Azilni dom in postojnski Center za tujce skozi izkušnje nekaterih prosilcev za azil.
V drugem delu predavanja pa se bomo ukvarjali z dilemami, ki se navezujejo na metodologijo raziskovanja in aktivističnega delovanja na področju migracij, pri čemer nas bo posebej zanimalo vprašanje raziskovalne etike in pomen antropološkega pristopa pri delu z migranti.

SVETLI UTRINEK
FLAVTAJOČI MARTIN - klikni za video

Ponedeljek, 3. december, ob 19. uri

Mojca Pajnik
Migracije in človekove pravice

V obdobju ustvarjanja nacionalnih držav je obveljalo, da je svobodo in suverenost ljudstva mogoče doseči zgolj s popolno nacionalno emancipacijo, ki naciji podeli legitimnost s postavitvijo nacionalne vlade in z zamejeno teritorialno suverenostjo. Utemelji se ideologem, da bi bile nacije brez tega oropane človekovih pravic. Univerzalni in kozmopolitski utopični moment človekovih pravic je z realizacijo nacionalnih držav projeciran v položaj nihanja med paradigmo liberalne individualnosti in nacionalne suverenosti – ta pa nikjer ni bolj absolutna kot pri vprašanjih migracij in begunstva. Človekove pravice kot pravice individuuma so se izkazale za praktično neizvedljive kadarkoli so se pojavili ljudje, ki niso bili (več) državljani suverene države. Zdi se, da so se človekove pravice vzpostavile z izključevanjem določenih ljudi tako iz države-nacije kot iz koncepta človekovih pravic, pa čeprav so nastale ravno iz nasprotnih razlogov. Manjšine, ljudje brez državljanstva, begunci so prisiljeni interpetirati svoja življenja ne v kontekstu pravic, ampak dolžnosti do nacionalnih držav. Postavlja se vprašanje, ali smo danes sposobni prepričljivo misliti človekove pravice, ki bi bile drugačne od državljanskih pravic (kot privilegija naturaliziranih z rojstvom, tistih, ki so »prave etničnosti«); primeri namreč kažejo, da izguba nacionalnih pravic pomeni izgubo človekovih pravic.