Ponedeljek, 10. december, 19ih
Uršula Lipovec Čebron
Zakaj v Sloveniji ni azila?

V prvem delu predavanja se bomo posvetili analizi slovenske azilne politike in jo primerjala z nekaterimi evropskimi državami, pri čemer bomo predstavili ljubljanski Azilni dom in postojnski Center za tujce skozi izkušnje nekaterih prosilcev za azil.
V drugem delu predavanja pa se bomo ukvarjali z dilemami, ki se navezujejo na metodologijo raziskovanja in aktivističnega delovanja na področju migracij, pri čemer nas bo posebej zanimalo vprašanje raziskovalne etike in pomen antropološkega pristopa pri delu z migranti.

SVETLI UTRINEK
FLAVTAJOČI MARTIN - klikni za video

Ponedeljek, 3. december, ob 19. uri

Mojca Pajnik
Migracije in človekove pravice

V obdobju ustvarjanja nacionalnih držav je obveljalo, da je svobodo in suverenost ljudstva mogoče doseči zgolj s popolno nacionalno emancipacijo, ki naciji podeli legitimnost s postavitvijo nacionalne vlade in z zamejeno teritorialno suverenostjo. Utemelji se ideologem, da bi bile nacije brez tega oropane človekovih pravic. Univerzalni in kozmopolitski utopični moment človekovih pravic je z realizacijo nacionalnih držav projeciran v položaj nihanja med paradigmo liberalne individualnosti in nacionalne suverenosti – ta pa nikjer ni bolj absolutna kot pri vprašanjih migracij in begunstva. Človekove pravice kot pravice individuuma so se izkazale za praktično neizvedljive kadarkoli so se pojavili ljudje, ki niso bili (več) državljani suverene države. Zdi se, da so se človekove pravice vzpostavile z izključevanjem določenih ljudi tako iz države-nacije kot iz koncepta človekovih pravic, pa čeprav so nastale ravno iz nasprotnih razlogov. Manjšine, ljudje brez državljanstva, begunci so prisiljeni interpetirati svoja življenja ne v kontekstu pravic, ampak dolžnosti do nacionalnih držav. Postavlja se vprašanje, ali smo danes sposobni prepričljivo misliti človekove pravice, ki bi bile drugačne od državljanskih pravic (kot privilegija naturaliziranih z rojstvom, tistih, ki so »prave etničnosti«); primeri namreč kažejo, da izguba nacionalnih pravic pomeni izgubo človekovih pravic.

Vabljeni na predstavitev projekta Brloga avtorice Majde Gregorič, ki bo v prostorih Cirkulacije 2 v tovarni Rog v Ljubljani v četrtek, 29. novembra 2007, ob 21. uri.

Sodelujoči: Majde Gregorič, Boštjan Leskovšek, Milan Kristl, Ksenija Čerče in Luka Prinčič.

Projekt Brlog je interdisciplinarno umetniško raziskovanje. Je čutno pripovedno delovanje prvobitnosti v perspektivi bodočega.

Kafkova novela Brlog je nastala 1923 v času psihotičnega vzpona nacizma. Postavljam ga v tovarno Rog, kjer se intertekstualnost med vizualnim, zvočnim, performativnim in literarnim medijem vzpostavi kot oblika začasnosti, spremenljivosti skozi komunikacijo in prevode med različnimi načini izraznosti.

Obveščamo vas, da je predavanje Hajrudina Hromadžiča v sklopu Ciklusa predavanj o migracijah in globalni pravičnosti prestavljeno na sredino decembra. O natančnem datumu vas bomo še obvestili. Cilkus predavanj se z Mojco Pajnik nadaljuje 3. decembra.

Za odpoved se opravičujemo.

PONEDELJEK, 19.11 OB 19IH

Pogovor z Gabrielo Babnik, avtorico romana Koža iz bombaža, ki ga bo vodil Nik Jeffs, avtor spremne besede.

Gabriela Babnik (1979) je afrikanistka in literarna kritičarka. Njen prvenec je nov, svež glas globalizirane slovenske književnosti. Prvoosebni pripovedovalec v Koži iz bombaža pripoveduje ljubezensko zgodbo, razpeto med Slovenijo in Burkina Fasom, prepleteno z zgodovinskim in političnim ozadjem te afriške države. Knjiga se poigrava z različnimi pripovednimi perspektivami in razkriva stereotipe Slovencev do Afrike in Afričanov.

(Nina Šilek)

PONEDELJEK, 12.10. OB 19IH

Jelka Zorn

Ljudje brez pravice imeti pravice

Ko govorimo o ljudeh brez papirjev ne moremo mimo tega, da bi mislili meje in nadzor nad priseljevanjem. V neoliberalnem globaliziranem svetu meje ne izginjajo, ampak obratno, se krepijo, množijo in spreminjajo svoje učinke. Zunanje meje so reproducirane navznoter, razpršene so v notranjosti države in ločujejo ljudi po osebnih statusih in pravicah (Balibar, 2004). Tako so nekateri ljudje prisiljeni živeti in delati »na meji«. Seveda ne na meji med dvema državama, ampak na meji, ki loči ljudi z osnovnimi pravicami, torej državljane, od ljudi brez pravic, to pa so ne-državljani ali celo anti-državljani. Slovenski primer take analize so lahko izbrisani, poleg njih pa tudi iskalci zatočišča ter priseljenci in priseljenke brez papirjev.

Dnevnik.si
LJUBLJANA - V soboto je v starosti 55 let po hudi bolezni preminil
filmski in televizijski režiser, scenarist, pedagog in producent Franci
Slak.

Slak je v Kopru končal osnovno šolo in gimnazijo. Filmsko režijo je
študiral na ljubljanski AGRFT in ga nadaljeval v Lodzu na Poljskem,
kjer je leta 1978 magistriral. Od leta 1980 je predavatelj na Akademiji
za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med njegova
najbolj odmevna dela štejemo filme Butnskala, televizijsko nadaljevanko
v petih delih Prešeren, Ko zaprem oči in Hudodelci.

Rogovci smo javno predelali v skupno. Janković pa bo zaokrozil svoj projekt predelave javnega v zasebno s prodajo Roga. V novem Rogu obljublja center sodobne umetnosti. Različne projekcije kažejo, da bodo imeli nematerialni delavci in delavke v njem toliko svobode in avtonomije kot trgovci in trgovke v Mercatorju.
Bo Rog udaril nazaj, bo znal artikulirati svoje nestrinjanje in alternativo? Je še kaj tistih, ki si ne pustijo nadeti uzd? V Benetkah pravijo, da bodo vsaj poskusili, zato organizirajo Lost in Production.

Vse o projektu na www.sale-docks.org

Na svojem pozivu pravijo sledeče (na hitro prevedeno iz italijanscine):

Evo se malo mojih videov s telefona. niso bohsigavedi kaj, so pa pogled z kamiona. zvok je bolj tako, saj mi je na eni strani nabijalo ozvocenje, na drugi pa band. mogoce stisajte malo zvocnike. je bila pa cool tura:D
ps
za morebitne slabe kadre se opravicujem, ker je bilo dosti dela z tehniko in tudi z ravnotezjem.
v cakanju na boljse posnetke...
PS
Sem pa dodal direktne linke do video klipov
street party 1 -kliklik
Street party 2 -kliklik
Street party 3 -kliklik