V medijih

Metina lista, 24. 6. 2016 - Rog in Rogovilci – pristna političnost aktivnega državljanstva

Dosedanje pravne razlage stanja v ROG-u in pravnega položaja državljank in državljanov, ki so prevzeli posest in vsebinsko skrbništvo nad Rogom, so bile vse povsem napačne. Povsem so prezrle slovensko ustavo in njeno vsebino. Predvsem pomen in pravilno razlago celote, sestavljene iz vsebine 33., 60. in 67. člena ustave, ki so odločilno pomembni za primer Roga.

Skrajen primer tega popolnega nerazumevanja pravnega položaja Rogovilcev je popreproščena in zaletava pravna netočnost, da je “to pa isto kot bi nekomu zasedli njegovo stanovanje …”. Ali, da je “občina pač lastnik, ki ima tam lastnino in z njo lahko prosto razpolaga,” kot bi bila zasebnik ali pravna oseba (kar ni, ampak je javna oblast, kar je nekaj povsem drugega!)”, in da se zato “občinska uprava lahko odloči, kaj bo počela s to lastnino.” In podobno, predvsem pa podobno PRAVNO DEPLASIRANO komentiranje.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Radio Študent, 20. 6. 2016 - Komentar na Rog: Marina Gržinić

Marina Gržinić: Kritika stališč dr. Gregorja Tomca, zapisanih v intervjuju za Delova Ozadja dne 13. 6. 2016 v zvezi z dogodki, povezanimi z Rogom in Mestno občino Ljubljana v času od 10. 6. 2016 do danes

Stališča v intervjuju, v katerem se Tomc sprašuje, ali gre tukaj res za javni interes – češ da so zahteve Rogovcev, ki so leta 2006 v centru Ljubljane zasedli zapuščeno tovarno, ki je tam samevala najmanj 15 let, nelegalne –, moramo takoj analizirati. Gre za novo razmerje sil in logiko v javnem diskurzu in množični medijski realnosti Slovenije. To razmerje odpre številna vprašanja, jaz pa se bom osredotočila le na dve, ki sta po moji presoji najbolj zaskrbljujoči.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Mladina, 17. 6. 2016 - V bran umazanemu mestu

Zakaj Ljubljana potrebuje Rog

Pred petnajstimi leti sem hodil po ulici z Andražem Torijem. Kasneje je postal soustanovitelj Zemante, pionirskega podjetja na področju semantičnega interneta, ki je v Slovenijo med prvimi pritegnilo milijonski vložek tveganega kapitala; takrat pa sva bila oba še bruca z več alkohola kot pameti v glavi.

Povabil me je k sodelovanju v organizaciji, ki se ji je delovno reklo Kiberpipa. Pipa za kibernetsko kulturo. Inspirirani s kulturo amsterdamskega skvota ASCII naj bi se ukvarjali z antiglobalizmom, prostim pretokom informacij, informacijsko kulturo, hekanjem, računalniki, odprtim softverjem. »Information wants to be free«, »privacy for all«, »free as in freedom not free as in beer«, še daleč pred Snowdnom. Zvenelo je zanimivo – zakaj ne?

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Delo, 17. 6. 2016 - Rog ni utopičen, Rog je izrazito topičen

Objavljamo odgovor uporabnika tovarne Rog na intervju z Gregorjem Tomcem v Ozadjih.

Na opis Tovarne Rog, njenih uporabnikov in njenih dejavnosti, kakršno je podal dr. Gregor Tomc v intervjuju za Delo 13. junija 2016, je nujno odgovoriti. Tomc se je namreč odločil podati serijo pavšalnih sodb, ki so utemeljene na domnevnih dejstvih, o katerih se zdi, da je njihova resnica prej predpostavljena kot ugotovljena. Tisto, kar v teh izjavah terja odgovor, pa ni zgolj njihova neresničnost ali njihova nastrojenost, temveč njihova povprečnost in klišejskost. Če kaj, potem je Tomc ponudil povzetek tega, kar si o Tovarni Rog misli neki nemajhen del slovenske levo-liberalne javnosti, in to v izrazito arogantnem, pokroviteljskem tonu in s skoraj popolnim nepoznavanjem dejavnosti, ki v Rogu dejansko potekajo.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Bilten, 17. 6. 2016 - Rog: borba za drukčiji način proizvodnje i politike

Ljubljanska gradska vlast, u funkciji sluškinje kapitala, nastojala je proteklih tjedana sravniti objekte na zemljištu bivše tvornice Rog i time uništiti poznati društveni centar. No pokušaj čišćenja terena za gentrifikacijske procese naišao je na učinkovit otpor. Pritom se ne radi samo o obrani jedne lokacije već o borbi za infrastrukturu i logistiku koje su presudne za politike solidarnosti.

Godine 2006. na Metelkovoj se održalo predizborno sučeljavanje kandidata za gradonačelnika Ljubljane. Postojali su dobri razlozi zašto se taj neobični događaj održavao baš tamo. Naime, tadašnja gradska vlast planirala je rušenje jednog od objekata u kompleksu Metelkova, čime se otvarala mogućnost, odnosno opasnost, da će se rušiti cijela Metelkova. Upravo toj problematici bilo je tada posvećeno sučeljavanje te su se svi kandidati morali očitovati o planovima za rušenje. Plan su odobravali svi, a jedan od njih je čak cinično izjavio da bi Metelkovu transformirao u četvrt crvenih svjetiljki. Ukratko, svi su željeli sravniti Metelkovu… svi osim jednoga. Zoran Janković je bio jedini koji je tada obećao da će, dok je on gradonačelnik, Metelkova opstati.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Dnevnik, 16. 6. 2016 - Rogovci in občina želijo spor rešiti z dialogom

Uporabniki tovarne Rog so včeraj spet sedli za mizo s predstavniki ljubljanske mestne občine in poskusili najti rešitev za ureditev območja nekdanje tovarne koles na Trubarjevi cesti, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Ali je dogovor zdaj kaj bližje, tako občina kot tudi rogovci niso želeli razkriti.

Več kot uro in pol so včeraj za isto mizo znova sedeli uporabniki tovarne Rog ter predstavnika ljubljanske mestne občine – vodja urada za mladino Uroš Grilc in ljubljanski podžupan Janez Koželj –, da bi se pogovorili o prihodnosti območja nekdanje tovarne koles na Trubarjevi cesti. Občina želi namreč dotrajane stavbe porušiti in tam zgraditi center sodobnih umetnosti, medtem ko rogovci gradnji novega Centra Rog nasprotujejo. Ob tem poudarjajo, da bi občinski projekt ogrozil obstanek Avtonomne tovarne Rog, ki se je oblikovala v desetih letih in ki je »avtentičen izraz potreb in želja tistega dela družbe, ki je v času neoliberalnega napada na pogoje življenja potiskan na robove družbe, v prekarne in negotove življenjske situacije«.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Dnevnik, 15. 6. 2016 - Podpora avtonomni tovarni Rog

Nekoč je bila tovarna koles Rog. Tam so številnim generacijam (od 1953 pa vse do leta 1994) izdelali prvo, drugo, tretje kolo... Kolo, ki je bilo sinonim brezskrbnosti, gibanja in svobode. Nato je tovarno koles Rog povozil kapitalizem.

Pred desetimi leti so zapuščenim in propadajočim objektom bivše tovarne novo življenje vdahnili ljudje, ki so si želeli prostora za svobodno ustvarjanje, druženje, ljudje, ki so iskali bolj prvinski in avtonomen prostor znotraj vedno bolj nadzorovanega in (navidezno) urejenega sveta.

Nastala je nova Tovarna Rog, samostojen in edinstven prostor kulture, ki je omogočil delovanje in ustvarjanje številnim posameznikom in kolektivom, ki so jih utesnjevali birokratski okviri in stroški, ki običajno pogojujejo, da in ali nekdo sploh lahko dela tisto, kar ga navdihuje in prek česar bi se želel izraziti. Prostor, ki deluje na bazi prostovoljstva, neprofitnosti in odprtosti. Prostor cirkuške umetnosti, grafitarske umetnosti, psihofizičnih dejavnosti, skejt parka, bralnih krožkov, izobraževalnega kina, javnih debat, koncertov, humanitarne dejavnosti... Predvsem pa prostor, kjer začutiš odprtost in sprejetost ne glede na status, raso, standard. In tak prostor je v času podivjanega kapitalizma in pospešene gentrifikacije neprecenljiv in nujno potreben.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Zurnal, 14. 6. 2016 - Sodišče začasno prepovedalo rušenje Roga

Sodišče je ugodilo željam uporabnikov Roga in začasno preprečilo nadaljnja gradbena dela, dokler spor z občino ni rešen po sodni poti. Župan napoveduje pritožbo in tožbo.

Okrajno sodišče v Ljubljani je potrdilo, da so že v petek izdali začasno odredbo, ki mestni občini prepoveduje odstranitev uporabnikov Roga iz nekdanje tovarne Rog. Poleg prepovedi rušenja stavb, pa je prepovedan tudi vstop v nepremičnine z gradbeno mehanizacijo (buldožerji, bagri, kamioni).

"Začasna odredba bo veljala še 30 dni od dneva po pravnomočnosti sodne odločbe, s katero se bo zaključi pravdni postopek na podlagi tožbe rogovcev za varstvo pred motenjem posesti," pojasnjujejo na okrajnem sodišču, kjer zdaj rogovcem nalagajo, da naj v tem času vložijo tožbo za varstvo pred motenjem posesti. Ti so napovedali, da bodo to tudi storili.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Mladina, 14. 6. 2016 - Sodišče ugodilo uporabnikom Roga in začasno prepovedalo rušenje

Po poročanju Dnevnika je sodišče ugodilo uporabnikom Roga in sprejelo začasno odredbo, s katero je varnostnikom prepovedano z območja tovarne Rog odstranjevati uporabnike, hkrati pa odločitev zahteva, da se začasno na območju ne smejo pričeti rušitvena dela. "Odločitev sodišča je kljub ugodnemu razpletu za uporabnike zgolj začasna in namenjena ustavitvi del, dokler sodišče o sporu med uporabniki in mestno občino Ljubljana ne odloči v celoti," so še zapisali v omenjenem časniku.

Da je sodišče s sprejetjem začasne odredbe ugodilo rogovcem in Mestni občini Ljubljana (Mol) prepovedalo začetek rušenja tovarne, je za STA potrdil tudi odvetnik rogovcev Zoran Korenčan. Uporabniki Roga se bodo kmalu sestali s podžupanom Janezom Koželjem in vodjem urada za mladino Urošem Grilcem.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Dnevnik, 14. 6. 2016 - Aigul Hakimova, gonilna sila Socialnega centra Rog: Pritisk občine na rogovsko gibanje je pritisk moči

Aigul Hakimova je 15 let Ljubljančanka. V »najlepše mesto na svetu« je iz Kirgizije, kjer je v plemenski skupnosti odraščala v vasi Čelpek na vzhodu države, prišla zaradi študija. V Biškeku je na mednarodni univerzi končala študij mednarodnih odnosov in diplomacije. Nato je dobila štipendijo za študij antropologije v Ljubljani. Vse od takrat je v Slovenji družbeno angažirana. Bila je aktivna v več neformalnih organizacijah, deset let je uporabnica tovarne Rog. Je ena od gonilnih sil Socialnega centra Rog, ki ponuja prostor skupinam z roba družbe – migrantskim delavcem, brezposelnim, izbrisanim, v zadnjem času pa se največ posvečajo prosilcem za azil in beguncem.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več
XML novice