Nekdanja ljubljanska županja Viktorija Potočnik je včeraj sedla na zatožno klop ljubljanskega sodišča, saj ji tožilstvo očita, da je skupaj z Igorjem Jurančičem, Borutom Lenardičem, Stevom Lekićem ter Amalijo Šiftar nevestno ravnala v službi pri nakupu nekdanje tovarne Rog v Ljubljani. Pri tem naj bi Mestni občini Ljubljana (MOL) nastala večja premoženjska škoda.

Sojenje pa se včeraj ni začelo, saj je odvetnik Milan Krstič (skupaj z odvetnikom Gorazdom Fišejem zagovarja obtoženega Lekića) sodišče opozoril na to, da je Fišer pisno zahteval izločitev nekaterih listin iz sodnega spisa (v glavnem gre za uradne zaznamke policije) in da se obravnava ne sme nadaljevati, dokler sodišče ne odloči, ali bodo omenjene listine ostale v sodnem spisu ali ne. Zato je bila obravnava preložena na nedoločen čas.

Nekdanja ljubljanska županja Vika Potočnik (zdaj je zaposlena kot direktorica Pionirskega doma - Centra za kulturo mladih) je včeraj sedla na zatožno klop ljubljanskega okrajnega sodišča. Tožilec Jože Valetič ji očita kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ki naj bi ga zagrešila z nakupom nepremičnin nekdanje ljubljanske tovarne Rog.

Obtoženi so tudi nekateri njeni nekdanji sodelavci na Mestni občini Ljubljana: bivši načelnik oddelka za urbanizem, zdaj upokojenec Igor Jurančič, Borut Lenardič, nekdanji načelnik oddelka za gospodarjenje z zemljišči, Stevo Lekić, ki je v MOL še vedno načelnik oddelka za finance, in nekdanja direktorica mestne uprave Amalija Šiftar. Za kaznivo dejanje nevestnega dela v službi je zagrožena denarna kazen ali zapor do enega leta

Mestna občina Ljubljana naj bi z obnovo in novo pozidavo kompleksa tovarne Rog začela leta 2009.

Prostore nekdanje tovarne Rog naseljujejo začasni uporabniki, ki bodo po besedah Andreja Kurnika, enega od začasnih uporabnikov, kompleks zapustili, ko bo mesto začelo njegovo celovito prenovo. Ti zapuščene prostore Roga uporabljajo predvsem za ustvarjanje, saj želijo opozoriti na uveljavitev začasne rabe prostora kot pomembnega instrumenta socialnega, kulturnega in demokratičnega razvoja Ljubljane.

Začasni uporabniki nekdanje tovarne Rog so ponovno razočarani nad županom Zoranom Jankovićem. Čeprav je načelnica oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost Mestne občine Ljubljana (MOL) Jerneja Batič pripravila pogodbo, ki bi uporabnikom dovoljevala uporabo prostorov, Janković te pogodbe ni hotel podpisati.

Ta mesec se tudi izteka razpis za izbor izvajalca, ki bo na območju tovarne porušil nevarne pomožne objekte, prihodnje leto pa bo MOL objavila razpis za izbor arhitekta za prenovo Roga.

Pri malodane vsakem, zlasti večjemu načrtovanemu objektu, poteče zajetno obdobje, preden se delavci spravijo na njegovo gradbišče. Čakanje je stalnica predvsem pri javnih arhitekturah, naj gre za njih prenovo ali novogradnjo.

Potrebno se je torej vprašati kaj čakanje v arhitekturi pravzaprav pomeni z nekega širšega družbenega vidika. A preden se lotimo tega vprašanja, bomo navedli nekaj značilnih bolj ali manj strateških projektov, ki jih poznamo po dolgih čakalnih dobah pred predvideno (in zamujeno) uresničitvijo. V Ljubljani so takšni primeri: Narodna in univerzitetna knjižnica 2, ki ji, skupaj s še starejšo pobudo za poglobitev železnice v mestnem širšem središču, lahko rečemo "zgodovinski primer" čakanja na gradnjo; potem podzemna parkirišča pod Kongresnim trgom in Plečnikovimi tržnicami; prenova "Kozolca"; pediatrična klinika; novogradnja na lokaciji nekdanjega Šumija; dolga leta zanemarjeni nekoč tovarniški kompleks Rog, ki ga niti t. i. začasna raba ni kaj posebej oživela; zapuščena in propadajoča Kolezija; propadajoče fasade hiš in blokov, zmeraj željne prenove, ter prazni in hkrati grdi nekdanji lokali. Poleg teh znanih primerov je še kopica projektov, ki čakajo v določenih predalih več let ali celo desetletij, nekateri med njimi ne bodo morda nikoli realizirani. V drugih slovenskih mestih je stanje podobno.

Pogodbe o legalnem najemu med Mestno občino Ljubljana (MOL) in začasnimi uporabniki tovarne Rog ne bo.

Tako je vsaj zagotovil župan Zoran Janković in povedal, da je načelnica za kulturno in raziskovalno dejavnost MOL Jerneja Batič prekoračila svoje pristojnosti, ko je začasnim uporabnikom Roga obljubila pogodbo.

Poletno dogajanje v začasno zasedeni tovarni Rog je obljubljalo boljše dni za tiste aktiviste in umetnike, ki poskušajo zadnje leto k življenju spraviti več kot desetletje zapuščene prostore nekdanje tovarne koles. Končno se je namreč pokazala možnost, da bi rogovci dobili možnost priklopa na električno omrežje, kar bi nekaj deset uporabnikom dvignilo kakovost življenja in ustvarjanja v prostorih, kjer je pred tedni zaradi osvetljevanja prostorov s svečami celo zagorelo. Da bi si rogovci, ki za svojo začasno zasedbo seveda nimajo nobene pravne podlage, pridobili vsa potrebna soglasja za priklop na električno omrežje, so v dialogu z Mestno občino Ljubljana (MOL) začeli pripravljati posodobljeno pogodbo, po kateri bi za dobo enega leta legalno uporabljali zapuščene prostore. Kot nam je konec julija sporočila načelnica Mestnega oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost Jerneja Batič, je „ MOL pripravila pogodbo, ni pa še podpisana, saj čakamo na vsa potrebna soglasja. Pogodbo bo MOL podpisala zato, da začasno uredi stanje v kompleksu Rog, in sicer tako, da bo lahko nemoteno potekalo delovanje rogovcev. S tem, ko se bo legaliziralo stanje, bo mogoče pridobiti tudi priklop na elektriko, vodo ipd., obenem pa se bodo zaprli prostori, ki so nevarni za izvajanje kakršnekoli dejavnosti“.

Festival glasbe proti nasilju na Treh kraljih nad Slovensko Bistrico se začne v četrtek, vendar so prvi obiskovalci že na prizorišču.

V prihodnjih dneh reggae navdušence in druge obiskovalce Samoreggaestana čaka mnogo zanimivih glasbenih nastopov, delavnic, predavanj, razstav, športnih iger in drugega dogajanja.

Začasno zasedene tovarne Rog letos niso tako kot lani obiskali aktivistični backpeckerji. In tudi če bi letos spet prišle desetine popotnikov, ki bi želeli v Rogu za kakšen teden ustvarjati, verjetno ne bi mogli neovirano bivati v tovarni. Od spomladi namreč v Rogu vlada nov režim. V Rogu je župan prepovedal bivanje, prepovedal je javne prireditve, kjer bi število obiskovalcev preseglo sto, na vrata pa je namestil varnostnike podjetja Valina, nad katerimi je zadnje tedne slišati vse več kritik s strani začasnih uporabnic in uporabnikov. "Ko sem zaklepal kolo, je do mene prišel varnostnik, se začel dreti name. Rekel sem mu, da ne govorim slovensko, potem pa me je vlekel za ramo. Nato sva se drla drug na drugega, dokler niso prišli ljudje," je povedal Erazmusov študent antropologije Španec Carlos, ki že več mesecev ustvarja v Rogu. "Name se je drl prekleti izbrisani, pejt nazaj med izbrisane," svojo izkušnjo doda resnično izbrisani stalni prebivalec RS Irfan, ki skrbi za socialni center Hiša cvetja. Poleg tega pritožbe padajo še na račun "odprtosti" Roga, saj je vhod ljudi in vnos stvari v Rog očitno prepuščen samovolji varnostnikov.

Stanovalce okoli tovarne Rog moti dražeč dim, ki naj bi bil posledica kurjenja odpadkov v agregatu; inšektorji ga sploh niso našli.

Prebivalci v širši okolici nekdanje tovarne Rog sredi Ljubljane se že dalj časa pritožujejo nad domnevno strupenim dimom z vonjem po žvepleni kislini, ki se iz enega izmed dimnikov v tovarni širi izključno ponoči. Prepričani, da rogovci agregat za pridobivanje elektrike poganjajo s kurjenjem nevarnih snovi, ki naj bi izvirale še iz časov, ko je tovarna pri svojem delu uporabljala kemikalije, so podali več anonimnih prijav na Mestno občino Ljubljana (MOL), ki je tudi lastnik tovarne. Mestni inšpektorat je med nenapovedanim nadzorom prostorov uspel ugotoviti le neizdelan načrt požarne varnosti v precej razpadli stavbi opuščene tovarne, nič več uspeha pa ni imel niti inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (IRSVNDN), ki je letos že trikrat obiskal rogovce.