Začasni uporabniki zapuščene tovarne Rog in skupina Dostje so sporočili, da od danes vhod v tovarno varuje pet redarjev, na vrata pa so namestili ključavnice. V tovarno ni dovoljeno vnašati predmetov, po njihovih besedah pa redarji "z začasnimi uporabniki ne komunicirajo".

Uporabniki naj bi se danes zbrali na sestanku, odzvala pa se je tudi Mestna občina Ljubljana, ki je lastnik prostorov. V sporočilu za javnost so zapisali, da ščitijo svoje premoženje in skrbijo za varnost na področju tovarne.

Februarja se je končal javni razpis ministrstva za kulturo za izbor mesta za naslov Evropska kulturna prestolnica (EPK) za leto 2012. Kandidature za EPK so vložili Ljubljana, Maribor, Celje in Koper, mednarodna ocenjevalna komisija, ki bo izbrala zmagovalca, pa naj bi zasedala konec aprila.

Glavno mesto je svoje adute stavilo na projekt prenove kompleksa območja tovarne Rog, ki ga sedaj že več kot leto dni zasedajo alternativna društva in skupine umetnikov. Območje tovarne Rog, s katerim Ljubljana nastopa na razpisu, obsega območje ob Petkovškovem nabrežju, kjer je načrtovana prenova obstoječe tovarne Rog, ter območje ob Rozmanovi ulici in ob Trubarjevi cesti, kjer so načrtovane obnove in novogradnje.

Ljubljana je še uradno predstavila svojo kandidaturo za naslov Evropska prestolnica kulture, njen župan pa verjame, da ji bo prevzem tudi uspel.

Kandidaturo je Ljubljana predstavila dan pred iztekom razpisa ministrstva za kulturo za izbor mesta za naslov Evropska prestolnica kulture (EPK) za leto 2012. Ljubljanski župan Zoran Janković je ob predstavitvi programa med drugim poudaril, da je do zdaj prestolnico gostilo 15 evropskih glavnih mest, zato pričakuje, da bo v Sloveniji to vlogo prevzela Ljubljana.

Ljubljanski župan Zoran Janković je sporočil, da je bilo iskanje lokacije za družino Strojan na območju Ljubljane ustavljeno.

Kot je pojasnil Janković, je razlog za to buren odziv Ljubljančanov. Ob tem je zavrnil tudi govorice, da naj bi se Strojanovi naselili v zapuščeno ljubljansko tovarno Rog. Če se bo vlada vseeno odločila, da romsko družino preseli v Ljubljano, jo bo Janković pri tem podprl, soglasje prebivalcev pa bo morala pridobiti sama.

Družina Strojan je najbolj nezaželen sosed v Sloveniji. Njihova saga se intenzivno dogaja že od 22. oktobra.

Problematika Romov tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu ima že dolgo brado. Potem ko je nekdo, ki je živel s Strojanovo družino, pretepel prebivalca Ambrusa, so vaščani sklenili, da Strojanovi ne bodo več živeli v njihovi vasi. Martina Gramec s PU-ja Ljubljana je za MMC povedala, da je zoper osumljenca podana kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor.

Za romsko družino Strojan prostori nekdanje tovarne Rog v Ljubljani niso sprejemljiva rešitev za njihovo novo domovanje, saj gre za lokacijo v središču mesta, je danes za STA povedal Mirko Strojan.

Zanikal pa je informacijo, da bi bile v igri lokacije v občini Ig, saj gre za okolico Ljubljane.

Mirko Strojan je za MMC dejal, da se želi romska družina vrniti v Ambrus, kar naj bi po njegovih napovedih storila v sredo.

V telefonskem pogovoru je Mirko Strojan povedal, da ima družina bivanja v nekdanjem begunskem centru v Postojni dovolj, zato so PU Postojna obvestili, da bodo začasno bivališče zapustili. Postojnska policijska uprava je Strojanovo obvestilo potrdila, v begunski center pa napotila patruljo, čeprav jim je bilo ob prihodu pred dobrimi tremi tedni rečeno, da bivanje v Postojni ni obvezujoče. Strojanovi se ob posredovanju dveh vladnih predstavnikov niso odločili za odhod - Postojno pa bodo po napovedih zapustili v sredo.

Ljubljanski podžupani so po pričakovanjih Jadranka Dakič, Aleš Čerin, Janez Koželj in Janko Möderndorfer.

Župan Zoran Janković je poudaril, da bo Dakičeva prva podžupanja v zgodovini Ljubljane, njeno področje pa bodo finance in gospodarstvo. Najširše področje bo pokrival Aleš Čerin, saj bo odgovoren za mestni svet, mednarodno sodelovanje, splošne kadrovske zadeve in
protokol.

Nekaj dni po tem, ko je Zoran Janković objavil župansko kandidaturo, je na nacionalni televiziji priznal, da nima pojma, kaj se dogaja za zidovi okupirane tovarne Rog. Ko je le nekaj mesecev kasneje na volitvah pometel s konkurenco, pa je na spletni strani komercialne televizije že predstavil načrte o prihodnosti svobodnega kulturnega ozemlja v prestolnici: "Rog bo adaptiran v sodobna stanovanja z lokali v pritličju. Metelkova ostaja. S tem, da bo legalizirana s strani mesta. Dejavnost znotraj Metelkove pa je stvar uporabnikov."

Na prvi pogled bi Jankovićeva izjava pomenila konflikt s trenutnimi uporabniki Roga, vendar kot so povedali tamkajšnji kulturniki in aktivisti, so z bodočim županom le nekaj dni po volilni zmagi zgradili dober odnos, saj je Janković prejšnji četrtek že obiskal tovarno Rog. S soprogo in PR-ovko je prišel tja na povabilo režiserja in neuspelega županskega asa Francija Slaka, ki je v Rogu nazdravljal koncu snemanja svojega celovečerca Kakor v nebesih, tako na zemlji. "Zelo lepo, da se je oglasil. Pokazal je nasmeh, prijaznost in načelno podporo. Prihodnja tri leta naj bi Rog ohranil sedanjo obliko," je povedal Slak, ki je z Jankovićem spil kavo tudi v ponedeljek, ko so rogovci pri bodočem županu lobirali za nadaljnji priklop na električno omrežje, saj so Rogu po snemanju Slakovega filma elektriko spet izklopili.

Postojnski policisti so se pred dnevi pohvalili z dvema uspešnima intervencijama. Zaradi več prijav občanov so opravili hišno preiskavo pri osemindvajsetletniku z Razdrtega in mu zasegli sto gramov razstreliva TNT, zažigalno vrvico, detonatorja in nekaj nabojev. Isti dan so notranjski policisti opravili še eno hišno preiskavo, pri kateri so obravnavali drugačnega prestopnika, saj so zasegli 80 barvnih razpršilcev, skice in fotografije grafitov. Zaradi suma storitve kaznivih dejanj so policisti zoper oba vložili kazenski ovadbi. Po pankerskih 80. letih, ko je rdeča buržoazija preganjala sistemu sovražne napise, se pod Alpami četrt stoletja kasneje očitno spet uveljavljajo podobne državne prakse. "Štirje uniformirani policisti so me zbudili okoli osmih zjutraj in mi pod nos pomolili dovoljenje za hišno preiskavo. Prijatelji so mi sicer govorili, da so opazili policiste, ki fotografirajo grafite, vendar si nisem mislil, da se bodo spustili tako nizko," mi je v središču Postojne razlagal grafitar, ki si je za nastop v javnosti izbral vzdevek Romun. Osemindvajsetletnega akademskega slikarja policija sumi kaznivega dejanja poškodovanja lastnine podjetja Avrigo, d. d., ki ga je zmotila slika lubenice na zidu propadajoče stavbe postojnske avtobusne postaje. Ker sta podobni lubenici še na dveh postojnskih lokacijah - na propadli bencinski postaji in na zidu županovega dvorišča -, ga policisti sumijo še oškodovanja objektov v lasti občine Postojna. Kot izhaja iz policijskih papirjev, so postojnskega umetnika izsledili z nadzorom tamkajšnjega alternativnega glasbenega festivala Trnje, kjer so ugotovili, "da se na plakatih z vabilom na prireditev in na ozadju odra za nastop glasbenih skupin nahajata slika opice in roke, identični grafitu na stavbi avtobusne postaje in na podpornem zidu na Ljubljanski cesti v Postojni". Ko so kasneje zakrinkani policisti na spletnih forumih povprašali po avtorju plakatov in izvedeli za njegov vzdevek, so bili izpolnjeni pogoji za izvedbo hišne preiskave. "Prepričan sem, da se to, če na pragu ne bi bile lokalne volitve, ne bi zgodilo. Gre predvsem za lokalno dokazovanje moči, zato zadevo odločno obsojam. Če so se tako potrudili, da so prišli do nekega grafitarskega vzdevka, bi se lahko vsaj malo potrudili razumeti potenciale grafitarske kulture," je razočarano sklenil Postojnčan, ki je pred leti na ljubljanski akademiji za likovno umetnost z desetko diplomiral s teoretičnim raziskovanjem dimenzij street arta in možnosti prenosa grafitov na platno. Poleg kriminalizacije mladih umetnikov, ki jo pomenijo takšna policijska dejanja, je hajka proti angažiranim postojnskim ustvarjalcem sporna tudi zato, ker so takšne in drugačne ulične poslikave eden redkih umetniških izrazov, ki ti prekrižajo pot med sprehodom po dolgočasni Postojni. Tamkajšnji umetniki znajo povedati, da Postojna nima ne osrednjega galerijskega prostora ne nikakršnih javno dostopnih prostorov za umetniško produkcijo. "Grafiti so zame večplastna stvar. Gre za aktivizacijo arhitekture, ki je na poti izumiranja, pri tem pa grafiti s sabo vedno nosijo tudi sporočilo. Ta politični naboj ponavadi poudarja stvari, ki jih političnim elitam ni uspelo rešiti," je povedal Romun, ki sedaj čaka, da mu tožilstvo vrne zaplenjeno opremo, saj jo nujno potrebuje za nadaljevanje umetniškega ustvarjanja. Tistega na ulici, pa tudi tistega, s katerim si služi vsakdanji kruh. Kaj meni o preganjanju mladih umetnikov v kulturno propadajočih okoljih, smo vprašali postojnskega župana Jerneja Verbiča, pa je imel v skladu s predvolilnim časom težave s konsistentnostjo izjav. V telefonskem pogovoru je zanikal kakršnokoli povezavo s policijsko akcijo in stopil v bran osumljenemu grafitarju, ki naj bi bil celo nekakšen njegov družinski prijatelj. Vendar je župan Verbič v kasnejšem pisnem odgovoru očitno pozabil na povedano in zapisal, da "imamo v svoji sredi občana, ki želi svoja umetniška izražanja pokazati tudi drugim. Iz tega razloga bi ga radi spoznali in se z njim, pa tudi z ostalimi, ki imajo takšno 'žilico', dogovorili za območja oziroma zidove, kjer risanje grafitov ne bi bilo moteče in bi se dogajalo z dovoljenjem občine". Spravnemu predvolilnemu odgovoru je župan dodal, da ga lubenice (niti tista na njegovem zidu) ne motijo, težave naj bi bile s tistimi grafiti, ki "dobesedno 'packajo' podlago, na kateri so narisani, ne glede na to, da gre v enem primeru za hotel, ki je od decembra zaprt in ga bodo novi lastniki zaradi njegove podobe, ki kazi središče mesta, porušili". Romun sedaj čaka na razplet sodnega postopka, poleg denarne kazni pa ga lahko doleti še visoka odškodninska položnica.