V Demokraciji smo pred meseci opozorili na nasilno in nezakonito vselitev mladih v opuščeno tovarno Rog na Trubarjevi ulici v središču Ljubljane. Mestna oblast kot upraviteljica objekta je tedaj samooklicane "umetnike" pustila pri miru in se ni odločila za morebitno prisilno izselitev alternativcev, ki naj bi na 7 tisoč kvadratnih metrih udejanjali svoje kulturne projekte. MOL je v zadnjem času alternativcem, ki sicer "ustvarjajo" v obupnih razmerah, priklopila celo elektriko, in sicer zastonj, le da bo nekdo uporabljal te prostore ... Pravzaprav ne zastonj, saj jo bodo plačali Ljubljančani, pa če so jim skvoterji pri srcu ali ne. Slišati je, da nekateri kulturni projekti sicer niso slabi, vendarle pa ima umetnost mladih "kulturnikov" tudi svoje sprevržene stranske učinke. Poleg tega, da smo na uredništvo prejeli več klicev zgroženih sosedov na Trubarjevi ulici, smo se tudi sami prepričali, ko smo se sprehodili mimo nekdanje tovarne koles, da na njeni strehi posedajo mladi in nadlegujejo mimoidoče. Očitno pa so na tem območju v uporabi tudi droge, če sodimo po injekcijskih iglah, ki smo jih našli v neposredni bližini. Še en trd oreh za novega župana torej.

Odnos do degradiranih, po navadi industrijskih območij se je v zadnjih letih zelo spremenil.

Objekti, ki so bili včasih zapisani odstranitvi z obličja Zemlje, danes 'po nareku' domiselnih ljudi pogosto dobijo novo uporabno vrednost. Nekaj tovrstnih objektov pradstavlja galerija Meduza v Kopru. Razstava Cona - D oziroma Spy of the Eye skozi sliko, ki sta jo zabeležila Robertina Šebjanič in Peter Košir ter ki jo spremlja zvok po izboru Luke Prinčiča, predstavlja degradirana območja Ljubljane.

V predvolilnem času so se aktivisti, ki že delujejo v Avtonomnem kulturnem centru Metelkova ter Tovarni Rog, odločili ustanoviti politično gibanje "Svobodna Ljubljana". Aktivisti se bodo zavzemali, da se iniciative, kot so Rog, Metelkova in druge civilnodružbeno organizacije, povežejo ter ustvarijo skupno platformo mestne politike. Gibanje bo pripravljalo nove osnutke za javno razpravo pri posameznih segmentih mestne politike, kot so kultura, šport, zdravstvo, urbanizem, stanovanjska politika, ekologija ..., na katere se bodo pozitivno ali negativno odzivale stranke ter kandidati, ki si želijo priboriti stolček v mestnem svetu oziroma naslov župana. Podpore gibanja ne bo deležen nihče od kandidatov. Bodo pa imeli možnost uporabiti kakšno od idej gibanja v času predvolilne kampanje.

V prestolnici se je minuli konec tedna pričelo gibanje, imenovano Svobodna Ljubljana. Utemeljeno je na izkušnjah alternativnih praks, ki uspešno delujejo v glavnem mestu, predvsem Avtonomne kulturne cone Metelkova mesto in začasno zasedene tovarne Rog.

Gibanje bo oblikovalo skupno agendo, stranke in kandidati, ki se bodo potegovali za mesta v mestnem svetu ali za županski tron, pa bodo imeli možnost presoditi, ali ji nasprotujejo ali jo podpirajo. Svobodna Ljubljana neposredno na lokalnih volitvah ne bo sodelovala.

Nekoč so bili gonilo gospodarskega razvoja države, a tudi po koncu njihove 'uporabne dobe' nam lahko še vedno služijo.

To so industrijski objekti, ki so v procesu preobrazbe družbe iz industrijske v postindustrijsko v veliki meri izgubili svojo primarno proizvodno funkcijo. Kako je mogoče domiselno uporabiti te 'ostaline neke pretekle dobe', pripoveduje razstava INDU.PIK. Postavitev v centru Kibla v Mariboru skuša prikazati nekaj mogočih usmeritev pri ohranjanju industrijske kulturne dediščine, ki pa so lahko uspešne, le če pri njihovem snovanju in uresničevanju sodelujejo tako država kot tudi zasebni pobudniki.

Tečajnice "Sandra" "Belšak," "Janja" "Gojkovič," Mojca Lešnik, Maja "Lozić" in Irena Orel (mentorja sta bila umetnik "Alen" "Ožbolt" in kustosinja "Nevenka" "Šivavec)" so v snovanju zaključnega razstavnega projekta izhajale iz koncepta enega letošnjih najzanimivejših umetniških dogodkov, tj. fenomena, ki se je zgodil v zapuščenih prostorih nekdanje Tovarne Rog.

Z zgodovinske perspektive lahko "situacijo Rog" uvrstimo v orientacijo avantgardnih gibanj, ki so iskala možnosti za razprtje vzorcev dojemanja umetnosti, sprejetih v hermetičnih in elitističnih okvirjih; je gesta vnovične potrditve zmožnosti odzivanja, ki kljub včasih togemu umetniškem pregrinjalu ohranja moč samoprenavljanja. Petnajst let neuporabljeni prostori so sedaj v procesu nenehnega spreminjanja; v današnji čas blagovnega hlepenja vnašajo nostalgično občutje do časa, prostora in stvari, ki se jih da vedno znova uzreti v njihovi specifičnosti. Naslovno sintagmo razstavnega projekta Odprti Rog beremo kot povabilo, kot referenco na "odprto delo", ki ga šele gledalec z načinom zaznavanja "zapre", sklene v zaključeno celoto, hkrati prevprašuje kontekst javnih prostorov in skupnih pobud, ki v začetnem impulzu usmerjajo v so-delovanje in odprtost, kasneje pa se z določenim krogom ljudi zaprejo - javni prostor postane (pol)zasebni. Z močjo in avtoriteto, ki jo ima Tečaj za kustose ljubljanskega zavoda SCCA kot edina oblika tovrstnega izobraževanja v našem izobraževalnem sistemu, so tečajnice - kustosinje fenomen Rog legitimirale in ga umestile v uradni diskurz sodobne umetnosti.

Res je, konjenici je šlo pošteno v nozdrvi vzpostavljanje od kapitala osvobojenega ozemlja v nekdanji tovarni Rog, katerega akterjem se je zdelo pomembno, da se že na začetku distancirajo od Metelkove in da okoliškim stanovalcem obljubijo, da v Rogu ne bo glasnih koncertov, pijače in nočnega kravala. Kaj o Rogu kljub pohlevni drži tamkajšnjih skvoterjev menijo okoličani, ste lahko prebrali v dnevnem časopisju, kaj v njem dogaja, pa ni vedela živa duša.

Tečajniki Zavoda SCCA prekipevajo od idej, kako umetniško poživiti notranjost tovarne Rog; zdaj so jih postavili tudi na ogled.

Udeleženci tečaja za kustose sodobne umetnosti 2005/2006, ki ga je pripravil Zavod za sodobno umetnost SCCA, so v prostorih nekdanje tovarne Rog, kasneje pa še v galeriji Škuc, predstavili sklepni razstavni projekt z naslovom Odprti Rog. Mladi kustosi podpirajo samoiniciativno spreminjanje Roga v prostor za neodvisno produkcijo kulturnih in socialnih vsebin, so zapisali v sporočilu za javnost. Predstavljenih bo 16 projektov, ki se nanašajo na utrip na novo oživele tovarne.

Kaj se dogaja v SCCA-ju?

Tečajniki "šole za sodobno umetnost" pišejo dnevnik o spoznavanju sodobnoumetniških praks, ki jih bodo "uradno obvladali", ko bodo pripravili zaključno razstavo in postali kustosi. Sicer pa se na SCCA-ju dogaja marsikaj zanimivega.

Pred dnevi je v javnost prišla novica, da je v postojnskem centru za odstranjevanje tujcev nekaj nogometašev gambijskega kluba Steve Biko FC. Celotna ekipa 22 afriških nogometašev se namreč po lanskih pripravah na Rogli ni hotela vrniti domov, zato so pri nas zaprosili za azil. Trenutno je v Sloveniji še šest Gambijcev, ostali so že deportirani. Na informacijo o zaprtih nogometaših so se odzvali domači aktivisti, povezani v Mrežo za stalen obisk v postojnskem centru, ki so zgodbo predstavili športnemu direktorju NK Domžale Nenadu Protegi. Po pozitivni reakciji vodstva domžalskega kluba je Mreža za stalni obisk vložila prošnjo za milejši ukrep dvema nogometašema, 20-letnemu Keiti Ansumani in 19-letnemu Ceesayu Fodayu.