Ljubljani se je te dni zgodila zasedba prostorov stare tovarne Rog. Četudi je nova socialna iniciativa naselila zapuščene industrijske hale, nekateri dogajanje spremljajo z nelagodjem, ki se napaja v prastrahu za svojo lastnino, za svoj življenjski prostor. Ta strah temelji tudi na predpostavki, da bi lahko žrtve zasedbe postali tudi sami. Kaj storiti, če v svojem stanovanju, denimo po vrnitvi z dopusta, najdemo kup neznancev, ki se pravkar pripravljajo, da bodo z grafiti pomazali stene njihove dnevne sobe?

Kdor tako razmišlja, si skorajda zasluži, da bi se mu skvot tudi res zgodil. Ne le, da ni dojel tovrstne filozofije, očitno se ni niti malo potrudil, da bi jo sploh razumel. Ko pa je ob dopoldanskem izčrpavanju na delu in popoldanskem pasivnem buljenju v televizor vse manj časa za razmišljanje. Kapitalistična mašinerija dobro pozna recept, da bo ljudstvo mirno in pohlevno. In da bo ob začasni zasedbi tovarne Rog z gnusom pomislilo na podivjano mladež, ki posega v tujo lastnino.

Smo v središču mesta dobili novi skvot in bo občina nove uporabnike tovarne Rog pustila pri miru le zaradi bližajočih se lokalnih volitev, se od preteklega tedna sprašujejo predvsem okoliški prebivalci. Uporabniki prisegajo, da niso skvoterji, v tovarni pa bodo le začasno. To pomeni, da se morajo na občini najprej odločiti, kaj bodo storili z zapuščenimi prostori, pravi Saša Spačal, začasna uporabnica Roga, sociologinja in japonologinja. Je tudi aktivistka, ampak le pogojno. »Naš aktivizem aktivira. Predvsem je opozicija pasivnosti,« pojasnjuje. Kot ugotavlja, se družba iz te ležernosti že prebuja. Če to ne bi držalo, Roga najbrž ne bi mogli napolniti.

»Odločitev predstavnikov občine, da se ne bodo udeležili sestanka, nas ni presenetila kakor strela z jasnega,« je včeraj, ko je bila v Rogu prva skupščina, povedal Peter Košir, eden od začasnih uporabnikov tovarniških prostorov. Z občine so jim v ponedeljek sporočili, da se na povabilo tokrat ne bodo odzvali, nameravajo pa se sestati danes, vendar le z izbrano pogajalsko skupino. Kje in kdaj natanko bodo sestankovali, Košir včeraj popoldne še ni vedel, povedal pa je, o čem bodo verjetno govorili.

Neformalna mreža za začasno uporabo prostorov tovarne Rog je včeraj pripravila skupščino, na kateri so pregledali programsko ponudbo. Ljubljanski podžupan Miloš Pavlica je povedal, da se predstavniki mesta skupščine niso udeležili, ker objekt po njihovem prepričanju ni primeren za uporabo.

130 posameznikov se je na skupščini neformalne mreže začasnih uporabnikov zapuščenega Roga dogovorilo o principih delovanja.

Prazna ljubljanska tovarna bo v naslednjih dneh prizorišče palete dogodkov namenjenih skupnosti. Cilji bodo usmerjeni v zagotovitev minimalnih pogojev ustvarjanja, nadaljnjega urejanja in odprtih programskih platform.

"Objekt je varen, z izjemo požarne varnosti, ker stavba ni priklopljena na požarni vodovod. Poskrbeli smo za vse fizične ovire in potencialno nevarne prostore, dostop do predelov, kjer nam to še ni uspelo, pa smo zaprli," je na vprašanje o varnosti v tovarni Rog po današnji skupščini začasnih uporabnikov in uporabnic tovarne povedal arhitekt in eden od začasnih uporabnikov Peter Ličen.

Ličen je na novinarski konferenci po skupščini še pojasnil, da objekt ni priključen na električno in vodovodno omrežje, da pa si začasno pomagajo z neodvisnim virom elektrike, ki jo pridobivajo z generatorjem. Uporabniki in uporabnice so po njegovih besedah z dosedanjim delom pokazali, da so pripravljeni zagotoviti varnost.

"Objekt je varen, z izjemo požarne varnosti, ker stavba ni priklopljena na požarni vodovod. Poskrbeli smo za vse fizične ovire in potencialno nevarne prostore, dostop do predelov, kjer nam to še ni uspelo, pa smo zaprli," je na vprašanje o varnosti v tovarni Rog po današnji skupščini začasnih uporabnikov in uporabnic tovarne za STA povedal arhitekt in eden od začasnih uporabnikov Peter Ličen.

Na današnji skupščini pričakujejo začasni uporabniki prostorov v Rogu tudi predstavnike mestne uprave – Očistili vrt in dve nadstropji tovarne

Začasni uporabniki tovarne Rog drevi načrtujejo skupščino, na katero so povabili tudi predstavnike Mestne občine Ljubljana. Z njimi bi radi nadaljevali pogajanja o podpisu pogodbe za najem nekaterih prostorov v tovarni in jim pokazali, kaj so vse so postorili v nekaj manj kot dveh tednih, odkar jih uporabljajo.

Študentje iz neformalne skupine Temp so preteklo leto z akcijami v središču prestolnice večkrat opozorili na nove oblike uporabe javnega prostora. Mobilno leseno hišico, v kateri so imeli razstave in predavanja, so selili po ljubljanskih parkih, z analizo življenja v starem mestnem jedru, okroglimi mizami in organizacijo koncertov so preverjali učinek turbo potrošništva na kakovost življenja v pozabljenih mestnih središčih. V začetku marca pa so s kolegi družboslovci iz kolektiva Politični laboratorij pri vodstvu ljubljanske mestne občine skušali pridobiti dovoljenje za izvedbo projekta začasnega oživljanja zapuščenih prostorov tovarne Rog. V štirinajstih dneh so želeli izvesti revitalizacijo objekta, ki s svojimi 7000 kvadratnimi metri propada v samem središču mesta že poldrugo desetletje. Prebujanje zapuščene tovarne Rog naj bi se slavnostno začelo pretekli petek s prihodom italijanskega disidenta in profesorja Antonia Negrija. Sledila naj bi razstava vseh projektov oživljanja Roga, ki so jih v zadnjem desetletju naredili študentje arhitekture, pozneje pa bi prostor odprl vrata različnim društvom, skupinam in neodvisnim produkcijam, ki bi dobili prostor za začasno delovanje in priložnost za predstavitev svojega programa. Kljub pisnim prošnjam in stalni komunikaciji z vodilnimi v ljubljanski mestni upravi pa so bili študentje le pol ure pred podpisom pogodbe obveščeni, da uprava naše prestolnice z njimi ni pripravljena sodelovati. "Drži, da sem se v preteklih dneh pogovarjala s študenti arhitekture glede možnosti za uporabo praznih prostorov nekdanje tovarne Rog. V začetku sem bila njihovi ideji naklonjena, po podrobnejši predstavitvi projekta, po tehtnem premisleku in glede na pritožbe okoliških stanovalcev pa sem se odločila, da sodelovanja ne odobrim, ker je objekt v zelo slabem stanju. V projekt je vključeno večje število ljudi, ki bi pri svojem delu uporabljali ozvočenje. Moram povedati, da v stavbi nekdanje tovarne Rog ni zagotovljena niti osnovna varnost, da je elektrika izključena, treba bi bilo pregledati celotno električno napeljavo itd. Odgovornost in riziko za uporabo prostorov sta prevelika. Tudi okoliški stanovalci so se pritožili, da bi prostore v nekdanji tovarni Rog oddajali za razne umetniške projekte. Omenjali so, da v bližini ne želijo imeti 'nove Metelkove'. Skratka, razlogov za zavrnitev sodelovanja je bilo kar nekaj," nam je dan po odslovitvi študentov sporočila vodja oddelka za gospodarjenje z zemljišči Nuša Dolgan. Vendar njena prepoved začasne uporabe zapuščenih prostorov tovarne Rog ni imela večjih učinkov. Ker je Iniciativa za Rog, kot so se poimenovali začasni uporabniki in uporabnice, do dneva, ko jim je Dolganova prepovedala uporabo prostorov, že očistila prvo nadstropje ogromne zapuščene tovarniške hale, pobelila razpadajoče zidove ter z ograjo zavarovala stopnišče, je prišlo do dogovora, da se ideja o oživitvi zapuščene tovarne vseeno realizira. "Cilj je začasna uporaba Roga kot delovnega prostora za vsakogar, ki potrebuje prostor za neprofitno delovanje ali ustvarjanje, in to vse dokler MOL ne določi jasne strategije za reševanje problematike tega prostora in jo začne izvajati," je odločitev kolektiva utemeljila študentka Sanja Žmavc. Tako je prejšnjo soboto v Rog vseeno vkorakal Antonio Negri, ki je na tiskovni konferenci govoril ob izidu slovenskega prevoda knjige Multitude, napisane v sodelovanju s Michaelom Hardtom. Po tiskovni konferenci se je v prostoru že sestal "iniciativni odbor novega javnega prostora," ki je začel organizirati skupine in posameznike, ki bi lahko s svojim kulturnim, družbenim in političnim delovanjem obogatili razpadajoče prostore Roga. Prišel je Dragan Živadinov, ki je že pred leti z aktivisti sodeloval ob zasedbi prulske hiše Galicija, navzočnost Marka Peljhana in Dejana Kneza pa je ob pisani aktivistični mreži začasno okupiranemu Rogu obljubljala dodano umetniško vrednost. Organizacijskemu posvetu je sledila okrogli miza z debato o začasni rabi zapuščenih prostorov, v novem osvobojenem prostoru so imeli isti dan organizacijski sestanek še izbrisani aktivisti, v večernih urah pa je v Rogu s slovenskimi kolegi izkušnje v boju proti kapitalizmu v triurnem predavanju delil grški anarhist Giannis Papanikolaoy.