“Tovarna Rog je v slabem stanju,” je na današnji novinarski konferenci ocenila Nuša Dolgan, županjina pooblaščenka za vodenje oddelka za gospodarjenje z zemljišči. Zato do dogovora med upravo Mestne občine Ljubljana (Mol) in neformalno mrežo za začasno uporabo Rogovih prostorov za neprofitne dejavnosti ni prišlo. Mol je zaenkrat zavrnil podpis pogodbe za začasno uporabo prostorov tovarne, kljub temu, da na Molu pobudo podpirajo.

Od srede, ko je mestna uprava Mola izvedela za nedovoljeno vselitev, vhod varuje varnostnik, ki ima navodila, da v tovarno ne spušča nikogar brez soglasja Mol.

Neformalna mreža več deset posameznikov in posameznic je v zapuščeni tovarni Rog v Ljubljani v soboto začela izvajati nov socialni program in sprožila pobudo za začasno uporabo prostorov tovarne za neprofitne in neuveljavljene dejavnosti. 7000 kvadratnih metrov, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL), in so že 15 let prepuščeni propadanju, nameravajo usposobiti za neodvisno produkcijo kulturnih in socialnih vsebin, je v četrtkovi skupni izjavi ob odprtju Roga za zainteresirano javnost zapisala mreža.

"Nič ne kaže, da bi v Mestni občini Ljubljana že imeli jasen načrt o reševanju zapuščene tovarne Rog, zato tam od sobote naprej načrtujemo izvedbo kulturnih, družbenih in izobraževalnih prireditev. Roga nismo zasedli, le začasno smo spremenili njegovo namembnost,« je povedal Peter Košir, eden od ustvarjalcev programa v nekdanji tovarni koles. V opuščeni stavbi bodo v teh dnevih pripravili program delovanja in načrt za primerno prenovo prostorov, da bodo za uporabnike varni, mestni svetniki pa ju bodo obravnavali na ponedeljkovi seji. Če ju ne bodo podprli, "si bomo prizadevali pripraviti projekt tako, da bo tehnična izvedba naših načrtov ne samo legitimna, ampak tudi legalna," je pripomnil Košir.

V soboto 25. marca se je v stavbi bivše tovarne Rog v središču Ljubljane začel izvajati nov socialni program. Kot je v svoji izjavi zapisala iniciativa, sestavljena iz neformalnih skupin in posameznikov, ki so začeli usposabljati 7000 kvadratnih metrov površin, v tem primeru „ne gre za klasično zasedbo prostora, temveč le za začasno spremembo njegove namembnosti“.

V sklopu dogodkov, ki jih je organizirala skupina TEMP v Galeriji Škuc, je bila v sredo 8. marca okrogli miza na temo Začasne rabe praznih prostorov v mestu. Udeležili so se je Miran Gajšek, Melita Bajuk in Karel Pollak z MOL, Jože Gornik iz Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in ostala publika.

Člani skupine TEMP smo galerijo v sklopu projekta Pogovarjanja začasno spremenili v naš delovni prostor. Služil je raziskovanju, razmišljanju in sporočanju o možnostih začasne rabe praznih prostorov v območju Stare Ljubljane in ostalih mestnih predelih. Praznih prostorov je v mestnem središču namreč vedno več in zaradi različnih vzrokov – lastninskih postopkov, previsokih najemnjim ali pa zaradi nepremičninskih špekulacij.

Rektorica Andreja Kocijančič zavrnila predlog Damjana Prelovška za gradnjo akademij v tovarni Rog, Danica Simšič temu ne bi nasprotovala

»Mestni svet je že pred dvema letoma podprl gradnjo treh umetniških akademij na Roški cesti, a če bosta država oziroma Univerza v Ljubljani ocenili, da je bolj smiselno projekt uresničiti na območju nekdanje tovarne Rog, temu na občini ne bomo nasprotovali,« je županja MOL Danica Simšič komentirala pobudo kulturnega ministrstva. Vodja direktorata za kulturno dediščino dr. Damjan Prelovšek je ljubljanski univerzi namreč predlagal, naj znova pretehta možnosti za gradnjo akademij na območju tovarne Rog, ki je v lasti MOL, vendar je rektorica ljubljanske univerze dr. Andreja Kocijančič predlog zavrnila.

Industrijska arhitektura je del arhitekturne dediščine, ki nazorno izpričuje tehnični, gospodarski, in kulturni razvoj mesta. Zaradi tehnološkega razvoja velikih družbenih in gospodarskih sprememb, ki so radikalno posegle v obstoječo mestno zemljiško politiko, je danes ogrožena. Objekti Cukrarne, Tobačne tovarne, Šumija in tovarne Rog že vrsto let v samem centru mesta Ljubljana stagnirajo. Vsak s svojo barvito preteklostjo in današnjo propadajočo sliko. Vsaka generacija mora zgraditi svoje mesto. Današnja kaže dediščino votlih hiš.

Varstvo industrijske dediščine vključuje uskladitev želja med zagotavljanjem kontinuitete arhitekture in uvajanjem novih oblik njene rabe in novih vsebin. Temu se ne moremo izogniti. Naloga varstva je moralna dolžnost posameznika. Varujemo tisto, kar ocenjujemo za vredno. Ta je vselej predmet družbenega dogovarjanja in subjektivne-strokovne presoje, ki izhaja iz splošne kulturne ozaveščenosti.