Agregati, ki poganjajo elektriko v Rogu, potiskajo glasbo iz zvočnikov tudi na manifestacijah, s katerimi je Ljubljana »dokazala, da je strpno in solidarno mesto«, kot je februarja dejal župan na protestu pred azilnim domom na Kotnikovi ulici

Kot je že dobro znano, namerava Mestna občina Ljubljana v kratkem začeti z rušitvenimi deli na območju Tovarne Rog. Na drugi strani se je oblikovalo gibanje Ohranimo Tovarno Rog, ki skuša zastopati stališča skupščine uporabnikov in je na Facebooku v nekaj mesecih pridobilo več kot 4000 všečkov. Da bi vas sploh lahko uvedli v tematiko, smo že takoj na začetku izvedli ključno delitev, ki v zadnjih mesecih spremlja poročanje o problematiki Tovarne Rog in mnogokrat tudi vodi v napačne in poenostavljene sklepe o nasprotujočih si straneh: o uporabnikih Roga proti MOL. Že res, imamo dve strani, dva politična akterja, katerih interesi in stališča se ne ujemajo povsem. A to še ne pomeni, da so ideje in ideali uporabnikov tovarne Rog v vseh primerih povsem nasprotni od tistih, ki jih imajo na MOL.

Z uporabniki prostorov v tovarni Rog je ljubljanska občina sklenila sporazum, da lahko prostore uporabljajo do začetka prenove. Zdaj se bodo morali umakniti gradbenim strojem, je Zoran Janković ponovil v pogovoru, ki ga bomo v celoti objavili v sobotnem Objektivu. Na eni izmed zadnjih sej mestnega sveta je župan poudaril, da je mestna uprava našla dobro rešitev za Rog, v katerem bodo po prenovi po njegovem prepričanju prostor našli mnogi izmed sedanjih uporabnikov. Pri svojih načrtih je neomajen.

Zakaj pri Rogu ne sledite tistemu, kar se je tam zgodilo spontano? Da bi tamkajšnje skupine ohranili in jim omogočili nadaljevanje delovanja.

Občina napoveduje rušenje Roga, medtem ko tamkajšnji uporabniki praznujejo deseto obletnico zasedbe.

Občina je konec marca objavila javno naročilo za rušitvena dela na območju nekdanje tovarne Rog, kjer že desetletje delujejo številne iniciative in posamezniki. Tokrat gre, kot kaže, zares: MOL se mudi, za pripravo ponudb je gradbincem dala na voljo le dva tedna, odpirali jih bodo že prihodnji petek.

Razlog za naglico: čez dobra dva meseca se izteče gradbeno dovoljenje za rušitev. Kot smo izvedeli na ljubljanski upravni enoti, so dovoljenje za odstranitev objektov na območju tovarne Rog občini izdali junija 2011, marca 2014 pa so ga podaljšali še za dve leti. »Veljavnost gradbenega dovoljenja je bila podaljšana do 14. junija 2016 in ga ni več mogoče podaljšati,« je pojasnila Tjana Matjašič Prijič, vodja izpostave Center.

Huh, dober vonj, mi prešine možgane na vhodnih vratih. »Ja, tudi sam nekaj voham. Kot sandalovina, a?« odvrne Tine, ki je stal na mizi in s stropa odstranjeval okrasno disko kroglo, ki je prenehala delovati.

»Nič več diska!« presenetljivo zadovoljen spričo dejstva, da je krogla crknila, navrže Sergej Halabarec, vrhovni poveljujoči v prostoru. Ki itak ni disko klub, ampak galerija. Galerija Kljub vsemu v nekdanji tovarni Rog. Prostor, v katerem se izmenjujejo razstave. Minulo sredo zvečer je bilo. Družno smo preverili embalažo dišavnih paličic iz Indije. »Soft melon notes,« preberemo. Melonično torej. Sentiš. Kot se za galerijo spodobi. Sploh za galerijo, ki se je iz nekdanjega grobega betonskega kubusa, v katerem si imel pred desetimi leti občutek, kot da si v zaklonišču, spremenila v prijetno večjo dnevno sobo. S plamtečim ognjem v pečici v kotu. Z impresivno veliko preprogo na sredini. In z najbolj spodobnim straniščem v širši okolici. Vedno čistim. Z vgradnim kotličkom. Geberit. Ni heca.

Tovarna Rog je že deset let kreativni prostor za vse, ne glede na njihov socialni in ekonomski položaj. Obletnico so zaznamovali z več dogodki, še posebno je bilo živahno v soboto. V Socialnem centru Rog mestni občini, ki načrtuje prenovo tovarne, sporočajo, da se ne bodo pustili vreči na cesto.

Avtonomno območje tovarne Rog je deset let namenjeno izražanju in iskanju kreativnosti za vse. Še posebno pa za tiste, ki so odrinjeni iz drugih prostorov, za migrantske delavce, begunce, izbrisane, brezposelne, brezdomce, prekarne delavce... V teh dneh v Rogu z več prireditvami zaznamujejo to obletnico.

Breda Pivk, umetnica, ki je v Rogov prostor vlagala deset let, bo ostala na cesti

Socialni center Rog, ki te dni praznuje desetletnico, bodo rušili in obnavljali. V njem ne bo več prostora za vse, ki so tu vsa ta leta ustvarjali. Mestna občina Ljubljana (MOL) je sito postavila s posebnim razpisom, ki bo odločal, kdo bo dobil nove ateljeje.

MOL je menda v projekt obnove tovarne Rog vložil že deset milijonov evrov za odkup vseh zemljišč. Tam bo zrasel nov ustvarjalni center. Prva na seznamu za rušenje je stavba Samorog, kjer ima od samega začetka (torej od leta 2006) atelje tudi umetnica Breda Pivk. V prostor je vlagala deset let, stroškov do odprtja decembra 2006 se ji je nabralo za okoli 3000 evrov, saj je morala sama položiti izvrženi parket, naročiti manjkajoča okna, odstraniti neuporabno centralno napeljavo … kasneje, po letu 2010, ji je uspelo urediti še zgornje prostore, v to pa je vložila dodatnih 2500 evrov. Breda Pivk je za rušenje Samoroga izvedela od drugih rogovcev, saj se zaradi zdravstvenih težav ni mogla udeležiti sestanka, ki ga je župan Zoran Janković na MOL sklical 16. februarja. Tam je napovedal, da se bo na vzhodnem delu zemljišča konec maja začelo rušenje nekaterih objektov. Druge naj bi porušili šele prihodnje leto.

V Tovarni Rog te dni desetletnico delovanja avtonomne tovarne praznujejo s številnimi dogodki. V Rogu so v minulih letih zatočišče našli umetniki, v nekdanji tovarni deluje impozanten skate part, v njem je prostor za cirkus in številne druge dejavnosti. Močen pečat prostoru daje socialni center, Rog pa predstavlja tudi odprt prostor za diskusije.

Tovarna Rog je bila zasedena 23. aprila 2006. Tedaj so začeli izvajati nov socialni program ter odprli pobudo za začasno uporabo tovarne z namenom izvajanja neprofitnih in neuveljavljenih dejavnosti.

V Rogu vse od srede čez ves dan praznujejo z izvajanjem kreativnih delavnic, performansov, razstav, druženj, diskusij in predavanj, s športnimi dogodki ter koncerti in drugimi aktivnostmi. Praznovanje bo na vrhuncu do 27. marca, sklepni del - raztegovanje - pa bo potekal do 1. aprila.

Mineva deset let od zasedbe nekdanje ljubljanske tovarne koles Rog, kjer je nastal živ avtonomni ustvarjalno-družbeni prostor. Prihodnost Roga je zaradi občinskih načrtov negotova.

Na območju nekdanje usnjarne in tovarne koles v središču Ljubljane že desetletje deluje avtonomna cona Rog. V njej delujejo umetniki, kreativci, skejterji, aktivisti in drugi. Tako gre za živ in po vsebini ter strukturi uporabnikov – tako po starosti kot socialnih ozadjih – raznolik prostor. Odprtost, ustvarjalnost, neformalnost, nehierarhičnost in vključevanje so premise, ki so si jih uporabniki in uporabnice zastavili že leta 2006 ob zasedbi zapuščene tovarne. In so načela, s katerimi je delovanje tega prostora mogoče opisati še danes.

Te dni poteka praznovanje desetletnice delovanja avtonomne tovarne Rog, v okviru katerega njeni uporabniki do 1. aprila predstavljajo dejavnosti, ki so v tovarni zaživele v desetletju od zasedbe prostorov.

Dogajanje ob deseti obletnici so zaznamovali z motom Rog, vaš najboljši sosed! Z vami že 10. leto!. Tovarna Rog je bila zasedena leta 2006 in takrat so tam začeli izvajati nov socialni program in odprli pobudo za začasno uporabo tovarne za izvajanje neprofitnih in neuveljavljenih dejavnosti.

Ogrevanje, vrhunec, raztegovanje

Dogajanje so razdelili v tri sklope; ogrevanje je potekalo od 18. do 22. marca, od srede do 27. marca je praznovanje na vrhuncu, sklepni del - t. i. raztegovanje - pa bo do 1. aprila.

Rog je njegov pravi dom, kjer se počuti živega, koristnega in lahko deluje kot aktiven član skupnosti. S tem, da na ulici in sicer pomaga dati glas in vrniti dostojanstvo zatiranim manjšinam, kot so begunci, delavci, istospolno usmerjeni in izbrisani.

Vsak dan z opravili in svojo neomajno voljo skrbi, da aktivnosti v Socialnem centru Rog, ki so namenjene predvsem zaščiti najbolj šibkih in ogroženih skupin v družbi, kot so naplahtani delavci in begunci, tečejo naprej. Vidimo ga lahko tudi v prvih vrstah praktično vseh protestov in demonstracij, ki opozarjajo na izključevanje, naraščanje nestrpnosti in sovraštva ter nižanje socialnih standardov. Za svoj aktivistični angažma in borbo za človekove pravice je leta 2012 od Mirovnega inštituta in Slovenske filantropije prejel nagrado Živka Pregla.