Medtem ko že desetletje tam deluje okoli petnajst različnih skupin, na občini načrtujejo Center sodobnih umetnosti Rog.

Z občine znova sporočajo, da bodo – tokrat predvidoma junija – začeli dela na območju nekdanje tovarne koles Rog. V prvi fazi projekta načrtujejo »rušenje prizidkov tovarne in ekološko sanacijo«, na koncu pa naj bi po njihovih načrtih, ki so stari že vsaj nekaj let, tam zrasel center sodobnih umetnosti.

Župan Zoran Janković se je včeraj – napovedano – oglasil pri uporabnikih Roga, ki od leta 2006 delujejo v prostorih nekdanje tovarne koles. Sporočil jim je, da bodo, ker jim poteče gradbeno dovoljenje, predvidoma junija izvedli rušenje nekaterih prizidkov, ki stojijo ob osrednji stavbi, nekdanjem industrijskem obratu. Da bodo na tem nekaj tisoč kvadratnih metrov velikem območju začeli dela še letos poleti, je pred časom v pogovoru za Dnevnik napovedala tudi vodja občinskega oddelka za kulturo Mateja Demšič.

Mateja Demšič, vodja oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana: Pri Rogu in Cukrarni celo vidim luč na koncu tunela

Oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana je v javno razpravo poslal osnutek strategije razvoja kulture v Ljubljani za obdobje 2016–2019. Med drugim načrtuje 15 novih naložb v kulturno infrastrukturo, poleg medijsko odmevnih zgodb in nekaterih starih dolgov (Rog, Cukrarna) so tu še prenova tivolske Švicarije za rezidenčni center, gradnja novega minipleksa štirih kinodvoran na Ajdovščini… Zanimalo nas je, ali so načrti realistični in kako bo mesto reševalo druge pereče probleme v kulturi.

»Čeprav se fasade barvajo na lepše, Rog prav v mestnem središču opozarja na obrobje družbe.«

Na dvorišču nekdanje tovarne koles na Trubarjevi je treba zaviti desno. Tam v dolgi, nizki hiši domuje socialni center Rog. To je prostor, kjer se srečujejo migrantski delavci, izbrisani, prosilci za azil, študenti in drugi aktivisti. Je prostor, kjer prirejajo skupščine, okrogle mize in kjer so med drugim zbirali človekoljubno pomoč za begunce. Ali, kot ga je pred časom v pogovoru za Delo opisala antropologinja Nina Vodopivec, je prostor, kjer se bijejo različne bitke za preživetje.

Koncert, napovedan za 21. uro v tovarni Rog, se je začel z zamudo zaradi tehničnih težav in težkih razmer, v katerih deluje rogovska Koncertna dvorana. Ob začetku performansa tria Brgs, Linch in Baker nas je bilo v dvorani kakšnih petdeset. Hrupno raziskovanje elektronskih zvokov je trojica opravila s prepariranimi inštrumenti. Glasovi, boben, činele, kitara, speljani skozi množico frekvenčnih modulatorjev, so ponudili ali celo vsilili doživljanje elektronskega zvoka. V odsotnosti osnovnih glasbenih prvin, kot sta ritem in melodija, se je zastavilo vprašanje, kje in kaj je glasba.

Skvot v Rogu je minuli konec tedna praznoval deveto obletnico obstoja, njegovi uporabniki pa pravijo, da so v zadnjem času med njimi znova zaživele složnost, solidarnost in odločnost, da po tolikšnem času ne morejo biti več zgolj začasni.

V skejterskem parku, enem največjih na Balkanu, je skupina drznih prikazovala svoje vratolomne trike na kolesih in rolkah. Na dvorišču so medtem s čevapčiči in pečeno zelenjavo skrbeli za lačna usta po celodnevnih aktivnostih. In bolj ko se je dan prevešal v večer, bolj se je Rog polnil. V Živku Skvotcu so se mešali številni jeziki, saj se tam družijo tuji študentje na izmenjavi. »Vsekakor bolje, kot pa da se napijajo v kakšnem poceni lokalu,« je komentiral eden od uporabnikov. Socialni center so medtem že napolnili ljubitelji aktivistične proze, saj je v njem knjigo Kokoška in ptiči, ki na brezkompromisen, pronicljiv in hudomušen način prikazuje zadnja aktivistično zelo pestra leta v Sloveniji, predstavljala avtorica Vesna Lemaić. »Politiki in ekonomi so si ga metali na pornič o prostem trgu in vitki državi. (...) Javne uslužbence so prikazovali kot celulit na zadnjici mlade osamosvojene ženske. Najprej je morala shujšati, da bi bila primerna za posnetke od blizu,« je prebrala enega od odlomkov in sprožila glasen smeh udeležencev.

Obletnica zasedbe nekdanje tovarne: Rogovci danes in jutri znova predstavljajo svojo dejavnost.

»Z neomajnim zadovoljstvom in rahlo osuplostjo nad minevanjem časa« Rogovci sporočajo, da avtonomni kompleks nekdanje tovarne na Trubarjevi vstopa v desetletje delovanja. Ker se v času splošnega družbenega opustošenja in ožanja prostora zavedajo pomembnosti tovrstnih avtonomnih prostorov, vabijo na današnji in jutrišnji dan odprtih vrat.

Da nič ne kaže, da bi na občini imeli načrt o reševanju zapuščene tovarne Rog, zato bodo tam sami izvajali kulturne, družbene in izobraževalne dogodke, so iz nekdanje tovarne koles sporočili pred skoraj natanko devetimi leti, ko so jo zasedli različni ustvarjalci. Čeprav se zdi, da prvi del izjave velja še danes, kar, kot pravijo Rogovci, tudi ni slabo, se je medtem v prostorih na Trubarjevi marsikaj spremenilo - na bolje. »Odnosi med različnimi skupinami, ki tu delujemo, so danes veliko boljši, kot so bili na začetku. V tem času smo se veliko naučili. Rekla bi celo, da so danes najboljši časi,« pravi Špela Pristavec, ki v Rogu ustvarja že osmo leto in skrbi za tamkajšnji koncertni program. S tem se strinja tudi Samo Bajec, ki je s kolegi pred sedmimi leti tam postavil prvi in do zdaj edini pokriti skejtpark v mestu. »Danes so zlati časi Roga,« je prepričan, čeprav priznava, da so težke razmere za delovanje; elektrike ni, pomagajo si z agregati, pred pol leta so sicer sami uredili kanalizacijo. »Res pa je, da kdor hoče delati in ustvarjati, ostane.«

The premises of an abandoned factory in the very heart of Ljubljana are serving as a vibrant centre for artists, concerts and underground culture in general.

Is the word ROG familiar to you? In case you are living in Ljubljana, you read it a couple of times every day for sure: On old bikes, the name of the former Yugoslavian bike producer is rattling around the city. After the breakdown of the state of Yugoslavia in 1991, also the factory situated on the Ljubljanica river in the city centre was left to decay.

In 2000, two big exhibitions were held in the ROG premises and in 2006, through an initiative of an interdisciplinary collective, the place was transformed in a cultural centre. It became open for all those working in the non-profit sector: artists, social and cultural organisations. Today it also hosts a dance studio and an indoor skate park.

Navidezno mestno obzidje izključuje današnje naseljence Roga. Umetniki, kulturniki, skejtarji, grafiterji, glasbeniki in aktivisti se znajdejo po svoje.

V prvem nadstropju nekdanje tovarne Rog stoji dolga miza, okrog so postavljeni stoli različnih oblik in kakovosti. Skupščina je napovedana za ob peti uri, deset minut čez nas je tam le peščica. Zamujajo pač, »višja je izobrazba, večja je zamuda«, se smeji eden tistih, ki so prišli točno. Še deset minut in prostor se napolni s približno tridesetimi ljudmi. Tobak, zvit v male papirčke, začne zrak polniti z dimom, ogorki se kulturno ugašajo v improvizirane pepelnike. Razlog za sklic skupščine? Dan odprtih vrat, za katerega se navzoči začasni uporabniki Roga hitro strinjajo, da bo na sporedu prvi konec tedna v oktobru. »Da nas bodo končno nehali primerjati s Strojanovimi.«

Mestna občina Ljubljana (MOL) se je odločila, da se bo gradnje Centra sodobnih umetnosti Rog lotila sama. Sedanji uporabniki nekdanje tovarne Rog si tega ne želijo.

Ob tem opozarjajo, da je "načrt uničenja enega izmed stičišč, ki ohranja možnosti za razvijanje drugačnih programov, v sedanjih razmerah nadvse nespametna odločitev".

Ljubljanski mestni občini med drugim očitajo, da se gradnje Centra sodobne umetnosti Rog, v katerega izvedljivost in uspešnost naj bi podvomili tudi mednarodni strokovnjaki, namerava lotiti kljub temu, da za to nima zagotovljenih sredstev niti nima jasne vizije, kako bo center deloval tako na ravni upravljanja kot spodbujanja ustvarjalnosti.

Sprememba OPPN: Zaradi ekonomske situacije bodo gradili počasneje.

Kljub temu da je občina po tem, ko ji k javno-zasebnemu partnerstvu pri projektu Center sodobnih umetnosti Rog ni uspelo pridobiti nobene gospodarske družbe, nameravala gradnjo izpeljati v več etapah hkrati, ji to ne bo uspelo. Zaradi ekonomske situacije se bodo namreč lotili vsake faze posebej.

Na prihodnji seji mestnega sveta, ki bo 8. julija, bodo namreč mestni svetniki obravnavali tudi predlog spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za projekt Rog.

Spremembe v načrtu se v glavnem nanašajo na etapnost gradnje, s katerimi bo mogoča ureditev območja v posameznih manjših, finančno bolj obvladljivih etapah. »Situacija, predvsem ekonomska, se je po sprejetju OPPN spremenila, zato sočasno urejanje območja v obsegu, kot ga opredeljuje OPPN, ni mogoče,« so zapisali v dopolnjenem osnutku odloka.