Živo dogajanje v tovarni Rog v svoji obliki napoveduje prihodnji Center sodobnih umetnosti Rog. Med plesalci, glasbeniki in urbanimi dejavnostmi večji del prostora zavzemajo tudi likovniki.

Rog s svojim socialnim programom živi in je del urbanega mestnega življenja. Ena od neprofitnih dejavnosti v stari tovarni je tudi ustvarjalna likovna umetnost. V opuščenih prostorih so svoj prostor našli številni mladi umetniki. Med njimi tudi Tilen Kurent Mihelič, absolvent kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO).

V Rogu ni prisile, ni korekcij, ni težav Njegovo umetniško ustvarjanje združuje različne likovne principe in medije. Tilen urbano in likovno izkušnjo prevaja v medij umetnosti, ki se prepleta med kiparstvom in slikarstvom. Študent kiparstva svoje umetniško ustvarjanje razpenja med prostori akademije na Erjavčevi in v staro tovarno Rog, kjer si je uredil svoj delovni prostor. Rog kot prostorska alternativa umetniku omogoča razvoj, študij in povezovanje mnenj z drugimi uporabniki prostorov.

O tem, kako daleč je projekt revitalizacije nekdanje tovarne Rog in njenega območja, smo se pogovarjali z Jernejo Batič, podsekretarko na oddelku za kulturo Mestne občine Ljubljana in vodjo prenove tovarne Rog.

Revitalizacija tovarne Rog, ki je tako po mnenju Mestne občine Ljubljana kot po mnenju trenutnih začasnih uporabnikov stavbe nujno potrebna, je po petih letih načrtovanja končno postala resen načrt za bližnjo prihodnost. Težava pa je v nasprotujočih si idejah, ki jih imajo za prihodnost Roga eni in drugi.

Trenutni uporabniki Roga, umetniki, skejterji, razna kulturna društva pa tudi brezdomci in tisti, ki so se za življenje v Rogu odločili očitajo MOL-u, da revitalizacijo vodi od zgoraj navzdol, se z njimi ne posvetuje in ne upošteva njihovih želja in idej, ki bi, kakor trdijo sami, pomenila velik prihranek za občino. Očitno pa bo o prihodnosti prostorov, ki so trenutno v slabem stanju prav zares odločal trenutno še ne obstoječi zasebni partner, saj ne MOL ne začasni uporabniki nimajo sredstev, da bi se projekta dejansko lotili.

Na območju nekdanje tovarne Rog bo nastal Center sodobnih umetnosti. Z gradnjo naj bi, kot so povedali na Mestni občini Ljubljana (MOL), pričeli v prihodnjem letu.

Sicer pa se je MOL v želji po revitalizaciji območja nekdanje tovarne vključil v evropski projekt Druga priložnost (Second Chance).

Cilj projekta, v katerem je MOL partner skupaj z Muzeji in galerijami mesta Ljubljane, je analizirati, preizkusiti in izpopolniti rešitve za urbano regeneracijo in spodbujanje razvoja degradiranih območij v petih evropskih mestih. Projekt, kot so pojasnili na MOL, vključuje številne analize in posvete, na podlagi katerih v Ljubljani izpopolnjujejo predvidene rešitve za projekt revitalizacije Roga.

Do nedavnega so Slovenci podvige na kolesih BMX, rolkah in rolerjih lahko izvajali le ob lepem vremenu. Iz te frustracije je v nekdanji tovarni Rog zrasel največji notranji skate park na Balkanu.

Ko je skupina mladih Ljubljančanov na televiziji videla posnetke zapuščenih hal v zapuščeni nekdanji tovarni Rog, so videli možnost uresničitve dolgoletnih sanj. Ko so prvič obiskali prazne Rogove hale, so bile polne smeti, tla so bila pokrita z dva centimetra debelo plastjo masti. In so jo začeli čistiti.

Učili so se sproti Najprej so se tukaj podili vozniki BMX-koles, saj so bila za njih dovolj dobra tudi tovarniška tla. Hala je kmalu pritegnila tudi uporabnike drugih prevoznih sredstev in skupaj so začeli ustvarjati vizijo največjega notranjega skate parka na Balkanu. Do takrat so bile skakalnice na dovozih pred hišo ter in skakalnice iz snega za snežno deskanje edine izkušnje, ki so jih imeli z gradnjo česa podobnega. Vendar so med njimi tudi profesionalci, ki so videli že veliko parkov po vsem svetu. Pomagalo je tudi, da so bili pripravljeni žrtvovati ves prosti čas in denar. Park je rezultat frustracije, ki je nastala po vseh zimah, ko so kolesa, rolke in rolerji stali v garažah.

V nabito polni konferenčni dvorani Mestnega muzeja Ljubljana je bila danes predstavljena analiza prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti za razvoj nekdanje tovarne Rog v Center sodobnih umetnosti (CSU).

Analiza prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti (PSPN) za razvoj nekdanje tovarne Rog v Center sodobnih umetnosti (CSU), ki jo je za naročnika, to je Mestno občino Ljubljana in Muzej in galerije mesta Ljubljane, opravil Inštitut za civilizacijo in kulturo, je bila danes predstavljena na drugem srečanju deležnikov (prihodnji uporabniki, ustvarjalci, obiskovalci) v nabito polni konferenčni dvorani Mestnega muzeja Ljubljana.

Analiza. Lokacija je dobra, vsebine tudi, težave vseeno bodo.

Izbor umetniških področij, ki jim bo namenjen Center sodobnih umetnosti (CSU) Rog – vizualne umetnosti, arhitektura in oblikovanje –, je dobro pretehtan, je pokazala analiza, ki jo je v sklopu projekta Second Chance izvedel Inštitut za civilizacijo in kulturo. Raziskali so prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti pri preoblikovanju nekdanje tovarne Rog v CSU, in sicer na podlagi različnih gradiv, podatkov, anket in intervjujev.

Analiza glede lokacije skoraj ne najde šibkih točk, opozarja pa, da ljudje niso vajeni na takšne urbane enote, zato ni mogoče pričakovati, da bodo uporabniki, izvajalci, upravitelji, obiskovalci in sosedje v hipu prepoznali potenciale novega središča in znali uživati v njih – za to bo potrebnega nekaj časa.

Projekt z imenom Second Chance povezuje razvojno raziskovalne dejavnosti petih evropskih mest, ki so se odločila, da oživijo opuščena industrijska območja in nadaljujejo njihov razvoj s pomočjo kulture in ustvarjalnosti. Poteka v Nürnbergu, Leipzigu, Benetkah, Krakovu in Ljubljani. Ljubljanska partnerja projekta sta Mestna občina Ljubljana ter Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki sodelujeta s projektom prenove tovarne Rog v Center sodobnih umetnosti Rog.

Cilj projekta Second Chance, ki bo potekal tri leta in pol, je analizirati, izpopolniti in preizkusiti predvidene rešitve za urbano oživitev in spodbujanje razvoja degradiranih območij vsakega od vključenih mest ter ustvariti pogoje za trajnostni razvoj nekdanjih industrijskih območij. Poleg nekdanje tovarne koles Rog so to še: nekdanja tovarna AEG v Nürnbergu, dvorana leipziške predilnice, Arsenale v Benetkah in depo tramvajev v Krakovu.

Možnosti participativnega prostorskega načrtovanja v kiberdemokraciji - klikni

Kompleks nekdanje tovarne Rog bo dobil novo namembnost. V treh letih naj bi postal Center sodobnih umetnosti Rog, ki bi pod svoje okrilje vzel tudi kreativne industrije.

Vsebinski in organizacijski koncept centra so predstavniki mestne občine Ljubljana (MOL) predstavili v Mestnem muzeju Ljubljana in s tem odprli javno razpravo o Rogu. Kot je ob tem povedal načelnik oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini Uroš Grilc, je posebnost projekta Rog njegova celovitost, saj sočasno nastajajo tako njegova arhitekturno-urbanistična kot tudi programska zasnova, obenem se išče model upravljanja. Ljubljanska mestna občina tako orje ledino na dveh točkah - s celovitostjo projekta in z umestitvijo kreativnih industrij na območje Roga. Mesto in država prvič v sferah kreativne industrije O kreativnih industrijah je spregovoril Davor Buinjac z oddelka za kulturo na MOL. Kot je dejal, mesto in država s projektom Rog prvič vstopata v tisti del zasebne sfere, ki jo sicer pokrivajo arhitekturni biroji, oglaševalske agencije in drugi. Pojem kreativne industrije je po njegovih besedah sicer znotraj EU aktualen šele zadnjih nekaj let. Vendar se je v tem času že kar nekaj evropskih mest razglasilo za kreativna mesta, pristopi, ki so jih ubrala pri podpiranju kreativnih industrij, pa so različni.