Javno pismo Skupščine uporabnic in uporabnikov avtonomne Tovarne Rog, naslovljeno na Mestno občino Ljubljana ob načrtovanem rušenju prizidkov

Namen tega pisma je jasno sporočiti, da uporabnice in uporabniki Avtonomne tovarne Rog stojimo skupaj in smo organizirane v obliki Skupščine, s katero je mogoče nemoteno komunicirati in ki jo navsezadnje priznava tudi Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL). Ne moremo pristati na tip govora, ki ga v odnosu z nami trenutno uporablja mestna občina in gospod Janković osebno. Uspešen dialog izhaja iz medsebojnega priznavanja in spoštovanja enakovrednosti pozicij sogovornikov. Kar smo dobile do sedaj, so bila kvečjemu obvestila, izhajajoča iz temeljnega nepoznavanja naše situacije.

Rog danes, takšen kot je, deluje kot eden izmed glavnih obstoječih kulturno-kreativnih prostorov v mestu. V času svojega delovanja se je vzpostavil kot pomembno stičišče urbane kulturne produkcije in živahno mednarodno umetniško prizorišče.

MOL razume, da Tovarna Rog ima potencial, vendar pa s svojim finančno predimenzioniranim in vsebinsko izpraznjenim projektom tega potenciala za mesto ne bo izkoristila. Trenutno MOL z ničemer ne zagotavlja, da se ne bo ponovil samo še en scenarij gradbene jame. Potencial Roga smo mi, uporabniki Roga, ki smo v desetih letih samoorganiziranja uspeli izgraditi edinstveno in mednarodno prepoznano kulturno identiteto prostora in MOL bi morala priznati vrednost prostora v našem delovanju. S svojim posegom, ki ignorira dinamike ustvarjanja kreativnih prostorov, bo izgubila ne pa izkoristila potencial, ki ga ljubljanska publika že priznava.

Iz medijev smo izvedeli, da MOL nameravajo še pred koncem junija letos nadaljevati z deli na zasedenem področju tovarne Rog, ki je v uporabi. Na sestanku pri ljubljanskem županu, 16.2.2016, so nam povedali, da gre za rušenje enonadstropne zgradbe, v kateri se nahaja Studio Samorog, kjer se izvaja predvsem vizualna poleg tega pa občasno tudi glasbena dejavnost. Uporabnica je priznana vizualna umetnica Breda Pivk. Zgradba je bila med uporabo vzdrževana in opremljena, vanjo je bilo poleg osebnih finančnih sredstev uporabnice vloženega tudi veliko truda in energije, pred kratkim je uredila vodovod. Poleg tega MOL še niso odločeni ali bodo porušili tudi bližnjo galerijo Kljub Vsemu, v kateri se poleg razstav dogaja klubska scena.

Izjava Rogovcev ob 10. obletnici zasedbe

Skupina aktivistov, umetnikov in študentov je 23. marca 2006 zasedla opuščen in razpadajoč kompleks nekdanje tovarne koles Rog. Pri njihovem dejanju jih je vodil en vzgib: tovarno na obrežju Ljubljanice so želeli obuditi iz večdesetletnega sna in jo napolniti z vsebinami. Pri tem so razmišljali tako kot številni njihovi prijatelji iz evropskih urbanih središč, kjer so prakse rabe praznih javnih prostorov nekaj povsem običajnega.

Lastnik kompleksa, takrat že nekaj let Mestna občina Ljubljana, pa je v zasedbi prepoznal napad. Tovarna se je nenadoma pojavila na mentalnem zemljevidu občinskih funkcionarjev, ki so se pred tem obnašali, kot da ta ogromni kompleks sploh ne obstaja. Oblasti so reagirale s poskusi evikcije in oviranjem delovanja oživljene tovarne. Kljub temu smo Rogovci vzpostavili močno skupnost, ki je skupaj preskočila marsikatero prepreko in v desetih letih delovanja ustvarila prepoznaven prostor skupnega delovanja in produkcije. Rog je prostor številnih kolektivov in posameznikov, ki skupaj ustvarjamo svoboden prostor izmenjave procesov in rezultatov našega dela, ki se kaže v neštevnih dogodkih – delavnicah, okroglih mizah, koncertih, športnih dejavnostih, razstavah, čistilnih akcijah. Rog je prav tako dom številnih aktivističnih pobud, brez katerih bi bila družbena in politična slika prostora, v katerem bivamo, še manj vzdržna: v Rogu so se začenjala, se organizirala in gostovala gibanja in pobude za pravice izbrisanih, migrantskih delavcev, ljudi s težavami v duševnem zdravju, prebivalcev iz okoljsko devastiranih okolij, beguncev, prosilcev za mednarodno zaščito in ljudi brez papirjev.

ČE JE MESTO LEPO, ŠE NE POMENI, DA SE IMAJO V NJEMU VSI FAJN

Mestna občina Ljubljana je v teh dneh vprašanje prenove bivše tovarne Rog ponovno potisnila v ospredje. Razlog za to je, da se je po več neuspešnih razpisih za javno-zasebno partnerstvo, ki niso pritegnili nobenega investitorja, odločila prenovo izpeljati sama. Gradnje Centra sodobne umetnosti Rog oz. Centra Rog, v katerega izvedljivost in uspešnost so podvomili tudi mednarodni strokovnjaki, se namerava lotiti junija 2014, navkljub temu, da za to nima zagotovljenih sredstev in da nima jasne vizije, kako bo Center deloval, tako na ravni upravljanja kot spodbujanja ustvarjalnosti.

Uporabniki tovarne Roga, ki v njej že aktivno delujemo na mnogoterih področjih, z zanimanjem spremljamo najnovešje manevre občinskih načrtovalcev prenove tovarne Rog in ob tej priložnosti ponovno poudarjamo:

• v bivši tovarni Rog dnevno poteka pisan nabor dejavnosti. Te povezujejo Rog v živ in dinamičen organizem, ki je v svojem bistvu heterogen, kontradiktoren in neulovljiv. Ker je takšen, je ves čas v nastajanju in ravno ta proces, ki je hkrati sodelovalen in konflikten, ohranja njegovo vitalnost in s tem ustvarjalnost ter produktivnost. Namen načrtovalcev MOL je žive vsebine v Rogu odstraniti, nato pa po prenovi v očiščen in sterilen prostor naseliti podobne, a pod popolnoma drugačnimi pogoji – takšnimi, ki bodo v prid tistim, ki so že privilegirani, medtem ko bodo drugi, ki so v večini, ponovno potegnili kratko. V ta namen naj bi (poleg denarja, ki je bil porabljen v preteklosti) porabila najprej 265.000,00 evrov javnega denarja za novo gradbeno dokumentacijo, saj stara ne velja več, ter fantomskih 13,4 milijone evrov v letih 2015 in 2016, za katere ne ve, kako jih bo pridobila. Verjetno pa lahko glede na trenutne krizne razmere sklepamo, da bo zanje prisiljena rezati druge javne programe.
• v bivši tovarni Rog potekajo številne dejavnosti, ki očitno zadovoljujejo potrebe različnih posameznic in posameznikov in s tem tudi mesta. Dvomimo, da bi drugače že sedem let v nevzdržnih pogojih (denimo brez elektrike) vztrajale in se razvijale različne iniciative in dejavnosti. Vendar pa se te potrebe zadovoljujejo na drugačen način, kot jih predlaga MOL: potekajo samo-organizirano, od spodaj navzgor, tako, da uporabniki glede na pestrost družbe (in s tem potreb) rešitve razvijajo in izvajajo sami. Dosedanje izkušnje so potrdile, da je ta pristop pravilen, saj drugače ne bi bili priča tako raznovrstnim vsebinam, ki se odvijajo. Zato Rog pomeni možnost delovanja za raznoliko kulturno in socialno produkcijo, ki drugače nima prostora v mestu. Takšen poseg v prostor tako ne pomeni le nadaljevanja procesa razslojevanja v mestu, temveč tudi politično odločitev – izničevanje avtonomnih prostorov in razbijanje legitimnosti političnega, kulturnega in drugega samo-organiziranja. Kriza, ki se ne bo tako zlahka končala, in z njo varčevalni ukrepi ter izginjanje mnogih javnih programov, bodo razmere v mestu zgolj zaostrili in povečali število ljudi, ki svojih raznolikih potreb in vizij ne morejo izpolnjevati znotraj formalnih programov. Zato smo prepričani, da je načrt uničenja enega izmed stičišč, ki ohranja možnosti za razvijanje drugačnih programov, v pričujočih razmerah nadvse nespametna odločitev.

Mesto ne potrebuje še ene lepe stavbe, prazne vsebin. Še manj potrebuje ograjeno, več let samevajoče gradbišče (četudi je začasno spremenjeno v parkirišče), kar je glede na pomanjkanje sredstev za izvedbo projekta realističen scenarij. Nujno pa potrebuje prostore, v katerih bodo prebivalci mesta lahko zadovoljevali svoje potrebe. Namesto trošenja denarja za nespametne projekte, naj MOL denar raje preusmeri k obstoječim izraženim potrebam skupnosti. Med drugim naj z ureditvijo osnovne infrastrukture ter pogojev za delovanje omogoči (še) kvalitetnejše izvajanje vseh raznolikih aktivnosti in iniciativ, ki tvorijo kompleksno in pisano tvorbo na območju bivše tovarne Rog.

Aktivni uporabniki bivše tovarne Rog

V Ljubljani, julij 2013

Začasni uporabniki in uporabnice prostorov tovarne Rog vabimo na predstavitev programa našega delovanja, ki bo potekala v torek, 4. 4., ob 19. uri v prostorih tovarne Rog (2. nadstropje). Vabimo, da se tudi sami prepričate o našem načinu delovanja, načrtih in o vsebinah, s katerimi bi radi prispevali k utripu ustvarjalnega in dejavnega življenja v lokalni skupnosti in s tem tudi celotnega mesta Ljubljane.

V soboto, 25. 3., se je v zapuščeni tovarni Rog začela izvedba novega socialnega programa ter odprla pobuda za začasno uporabo tovarne z namenom izvajanja neprofitnih in neuveljavljenih dejavnosti.

Ne gre za klasično zasedbo prostora, temveč le za začasno spremembo njegove namembnosti. 7000 kvadratnih metrov, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana in so že 15 let prepuščeni propadanju, nameravamo samoiniciativno usposobiti za neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin. Dokler MOL ne zastavi jasne strategije za reševanje problematike tega praznega prostora in ne začne z njenim izvajanjem, ga želimo odpreti za vse zainteresirane posameznike, posameznice in skupine, ki se ukvarjajo z neprofitno dejavnostjo na različnih področjih.