Čajanko bomo prestavili na naslednji teden ob isti uri. Vsem se iskreno opravičujem in prosim za razumevanje.
Agata

Kot vsak torek, se dobimo na redni ROGovi skupščini.

Kot vsak torek, se dobimo na redni ROGovi skupščini.

Kot vsak torek, se dobimo na redni ROGovi skupščini.

Kot vsak torek, se dobimo na redni ROGovi skupščini.

DDT(solo kontrabas)
Indijska glasba ( sitar...)
Space trippers (experimental, funky, folk, etno trio)

Drugi akustik džem sešn. Vljudno vabljeni!

Tokrat gostimo Sonjo Gavez, ki bo spregovorila o Paracelsusu. Predavanje se bo osredotočilo predvsem na madicino. Vljudno vabljeni.

Urjejanje audio-vizualne dvorane, okoliških sobic in paradiža.

»V filozofskih, umetnostnozgodovinskih in umetniških krogih so se pojavili spisi, ki so umetnosti prerokovali smrt. Leta 1984 je spis o smrti umetnosti izdal Arthur C. Danto in svoje nekoliko spremenjeno mnenje ponovil leta 1995 najprej v predavanjih v washingtonski galeriji Narodni galeriji, dve leti kasneje pa v knjigi After the End of Art in mnogih člankih . O koncu moderne in Smrti ali zatonu umetnosti je leta 1985 pisal Gianni Vattimo, skoraj istega leta pa se je z vprašanjem zatona modernizma poigraval Peter Bürger. Leta 2004 je za moderno in njeno umetnostjo v delu The End of Art žaloval tudi Donald Kuspitt. Skoraj hkrati s prvim Dantovim spisom je Hans Belting objavil delo, ki govori o smrti umetnostne zgodovine, o tem, da obstoječi diskurz umetnostne zgodovine ni več sposoben govoriti o sodobni umetnosti. Victor Burgin je leta 1986 pisal o smrti teorije umetnosti in menil, da umetnost ni tista, ki je v krizi, ampak je v krizi spekter diskurzov, ki govorijo o umetnosti. Vsak od teh avtorjev je smrt umetnosti razumel na nekoliko drugačen način.
Smrt umetnosti, pojem, ki ga je v svet umetnosti vpeljal Hegel, za večino avtorjev ni predstavljal konca nastajanja umetniških del, njegovo pogosto pojavljanje v teoriji likovne oz. vizualne umetnosti od 70-ih let pa vse do danes, pa je gotovo znak, da so se v umetnosti dogodile velike spremembe. Umetnost povsem očitno spreminja svoj predmet in način bivanja, s tem pa se spreminjata tudi njen pomen in naše razumevanje le-tega. Zgodba o smrti umetnosti ni izum druge polovice dvajsetega stoletja, ampak se je pojavila že mnogokrat v zgodovini, navadno takrat, ko se je spreminjalo naše razumevanje različnih oblik človeškega izražanja, ki jih ohlapno lahko združujemo pod imenom umetnost. Za zahodni način mišljenja in razumevanja smrti umetnosti je verjetno najpomembnejša Heglova filozofija. Ta je pomembna tudi za razumevanje konca umetnosti, kakor jo pojmuje Arthur C. Danto.« (Petja Grafenauer Krnc)