Novo vodstvo je sicer uspelo umiriti razmere in vzpostaviti proizvodnjo, vendar pa ... Zato so se v soglasju dogovorili, da predlagajo ... izpeljavo postopka ...
Tem dogajanjem je sledilo dokaj mirno in uspešno obdobje, v katerem se ... kljub izraziti nesezoni ...

... ne želi komentirati, saj še ni dobil nobenega sklepa, preseneča pa ga dejstvo, da se to dogaja v času, ko ... tik pred zaključkom. Glede anonimne prijave za katero je izvedel prav tako iz medijev, in ki naj bi se nanašala na prenos osnovne dejavnosti Roga na druga ... pa sodi, da so mišljeni ukrepi ... Eno so nepremičnine na opuščeni lokaciji na Trubarjevi, drugo pa ...

Razporejanje čistega dohodka mora zagotoviti uresničevanje družbenih ciljev. Izpolnitev teh ciljev je temeljni smisel našega poslovanja.

Vira: Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih o razporejanju dohodka in čistega dohodka (1. 10. 1987) ter Program za sanacijo stanja po zaključnem računu 1993 (10. 5. 1994)

Naj omenim, da pri izvajanju delovnih nalog in disciplini prihaja do nekoordiniranega dela oziroma propustov v doseganju standardnih časov in kvaliteti dela kot ga zahteva postopek.

Vzroki so sledeči:

• Razdrobljenost oddelkov (oddelki se smatrajo kot nekakšne samostojne ekonomske enote, pri prestavitvi ljudi prihaja do sporov in žolčnih razprav ali celo do medsebojnih obtoževanj
• Mentaliteta vodstvenega kadra je v slabi kadrovski zasedbi, kar povzroča med ljudmi različna tolmačenja in pripravljenost do danim jim nalog
• Osveščenost delavcev je slaba ali skoraj neprimerna. To so mladi ljudje iz celotne Jugoslavije, ki jim je to ali prva zaposlitev ali pa iskanje boljše službe. So brez vsakih delovnih izkušenj, brez ekonomskih podlag.

Če je človek 8 ur izpostavljen ropotu, je lahko srednja vrednost le-tega 90 dB. Maksimalna jakost ropota pa ne sme presegati 115 dB.

Da bi lahko zavarovali organe sluha pred prekomernim ropotom pri delu, morajo imeti osebe, ki so izpostavljene ropotu, na razpolago ustrezna sredstva oziroma opremo, odvisno od intenzivnosti ropota:

Sredstva in oprema za zaščito sluha ne smejo dražiti ušesa (ušesni kanal, ušesno školjko), morajo pa zagotoviti, da jakost ropota ne presega dovoljene oz. predpisane meje.

Vir: Gradivo za izobraževanje delavcev iz snovi varstva pri delu, Tovarna dvokoles in opreme "Rog", kadrovsko - splošni sektor (1. 3. 1980)

Za čas šolskih počitnic se zaposlijo v delovni organizaciji za določen čas delavci - učenci v serijski proizvodnji. Ker so to mladoletne osebe, jih je potrebno razporediti na dela, kjer ni nevarnosti, da bi prišlo do poškodb.

Za delavce - učence, ki opravljajo delo na normo, kontrola evidentira ure in količino komadov na nalog in so le-ti plačani po doseženih rezultatih. Čas priučevanja se upošteva tako kot za redno zaposlene delavce.

Vir: Obvestilo Organizacijske službe PO št. 119 (18. 6. 1982)

Direktor dobi novo delovno haljo vsakih 30 mesecev, šef proizvodnje jo menja na 24, vodja planerjev pa na 20 mesecev, medtem ko je oddelkovodja upravičen do nove halje vsakih 18 mesecev.

Vir: nenaslovljen in nedatiran nepopoln dokument (predvidoma pravilnik o uporabi zaščitnih oblačil v Tovarni "Rog" iz druge polovice 70-ih let)

V skladu z aktualnimi smernicami bomo za glavo uporabljali sledeče dodatke:

• varstveno čelado pri nakladalno razkladalnih delih
• kape, čepice, goste mrežice in rute pri delu, kjer se praši
• varstvena očala z navadnim okvirjem pri ročnih delih
• varstvena očala z bočnim ščitnikom pri strojnih delih
• varstvena očala s temnimi stekli, ki jih je mogoče preklopiti, pri delu, kjer nastaja močna svetloba
• varstvena očala z zasenčitvenimi kobaltnimi stekli pri delu, kjer deluje sočasno svetlobno in toplotno sevanje
• varstvena očala z nepropustnim okvirjem pri delu s snovmi, ki razjedajo ali dražijo oči
• varstvena očala iz žičnate mreže pri delih, kjer odletavajo leteči delci
• ščitnik za oči, ki popolnoma pokriva očesni votlini pri delih, kjer oči in obraz lahko poškodujejo večji leteči delci ali kapljice jedkih snovi

Ocenjujemo, da so bili pogoji za gospodarjenje v letu 1980 najtežji v zadnjih štirih letih. Poleg splošne težke gospodarske situacije v Jugoslaviji in v svetu so dvokolesno branžo ogrožali administrativni ukrepi kot npr. zamrznjene cene maloprodajne dvokolesne proizvodnje 15 mesecev in potem postopni prehod na povečanje cen konec marca 1980, oktober 1980 in decembra 1980, kar predstavlja v povprečju leta ....% povečanja. Cene reprodukcijskega materiala ter drugih storitev pa so porasle v povprečju za cca 40%.

Delovna organizacija ROG pa se je znašla v letu 1980 še v težjem položaju, saj je nova investicija kasnila za več kot leto dni in ugotavljamo, da še sedaj ni v celoti usposobljena za predvideno proizvodnjo. Preselitev v novo tovarno v Mostah v I. trimesečju 1980 je imela velik vpliv na izpad proizvodnje.

Visoka stopnja fluktuacije, nizki nominalni osebni dohodki, ki so imeli do oktobra trend padanja pa so že začeli ogrožati socialno varnost posameznih kategorij delavcev, tako, da je korektura osebnih dohodkov spričo situacije, kakršna je bila, nujno potrebna. Ko se je situacija do določene stopnje znotraj tovarne normalizirala, je začelo primanjkovati posameznih vrst materialov, ki pa so osnova za nadaljnjo reprodukcijo. Najbolj kritično je bilo in je še glede dobav: HVT za izdelavo cevi v TOZD Cevarna, plaščev in zračnic, embalaže, raznih vrst sestavnih delov od kooperantov kot so: gonilni in krmilni ležaj itd.

Vse to ima za posledico, da so doseženi rezultati slabši od načrtovanih, da je kljub večjemu fizičnemu obsegu proizvodnje za 6% in prodaje za cca 14% napram letu 1979, poslovni uspeh bistveno slabši od preteklega leta oz. da je dosežena minimalna stopnja akumulacije (ocena).

Vir: Informacija o rezultatih poslovanja DO ROG za leto 1980 (nenaslovljeno, nedatirano)

Delavec naj čim manj prispeva za topli obrok! Ker pa je dobavitelj Triglavska restavracija povišal ceno toplega obroka /brez kruha/, sklad za skupne porabe pa je omejen, je potrebno zvišanje lastne udeležbe. Novi ponudbi sta prišli od Integrala TOZD Figovec in samostojnega obrtnika. Cena njihovega toplega obroka je nekoliko nižja, vendar je potrebno testirati kvaliteto in kvantiteto.
Po vseh razgovorih in analizah se bomo odločili za najugodnejšo rešitev, vendar je jasno, da z malico nikoli ne bodo zadovoljni vsi delavci.
V nočnih urah je izredno težko zagotoviti toplo malico. Problem je predvsem v pravočasnem naročanju obroka, sami delavci pa v nočni izmeni pričakujejo nekaj več.

Vir: Zapisnik 1. seje komisije za družbeni standard Tovarne dvokoles in opreme "Rog" (17. 6. 1988)

Upornost človeškega telesa zavisi od površine dotika, lastnosti kože, temperature in vlažnosti kože. Upornost telesa z večanjem napetosti pada. Giblje se med 1000 in 3500 ohma pri napetosti od 750 do 20 voltov.

Pri vsakem dotiku je važna pot toka skozi telo. Najbolj nevaren je tokokrog, sklenjen preko srca. To se pogosto zgodi pri dotiku napetosti z roko (posebno levo) in če stojimo na vlažnih tleh.

Jakost toka do 30 miliamperov ni nevarna, tok skozi človeško telo jakosti nad 50 miliamperov je večinoma smrten. Toki nad 5 amperov, posebno pri visoki napetosti, povzroče opekline in to pogosto, ne da bi pri tem povzročili smrt.

Če se predmeta pod napetostjo le dotaknemo, je dotik kratkotrajen. Če predmet pod napetostjo primemo v pest, ga zaradi krča ne moremo izpustiti, zato teče tok skozi telo dalj časa in zadostuje mnogo manjši tok, da povzroči poškodbo na organizmu. Tudi tok 100 miliamperov še ne povzroči smrti, ako je vplival na telo manj kot 0,2 sekunde.

Poskusi so pokazali, da učinka električnega toka skozi telo med obema rokama ne moremo več izdržati, kadar znaša napetost 50 voltov pri mokri koži in 99 voltov pri suhi koži na rokah.

Toki frekvence od 40 do 60 hertzov so najbolj nevarni. Visokofrekvenčni toki so povsem neškodljivi ali celo koristni in se uporabljajo za zdravljenje (500 - 100 kHz).

Posebnost električnih poškodb je visok odstotek smrtnih žrtev (od 19 do 49%) in visok odstotek trajnih posledic (od 12 do 44 %), ki se kažejo z invalidnostjo poškodovanih oseb.

Vir: Vprašanja s kratkimi odgovori iz varstva pri delu, Delavska univerza Boris Kidrič, Ljubljana, 1977. Brošura najdena v Tovarni Rog.