Presežna vrednost rogovskega eksperimenta je med drugim tudi zgled, ki ga akterji dajejo s svojim angažiranim delovanjem, ko samo-odgovorvno in samo-iniciativno ustvarjajo vozlišče, ki služi tako kot zatočišče kot tudi prostor kritične refleksije zunanjega sveta. Menim, da eksperiment kot je Rog ni sam sebi namen, temveč je delovanje-in-hkrati-poziv k delovanju, aktivnemu in družebno-odgovornemu angažmaju posameznikov v tem apolitičnem in konformno-potrošniškem svetu/Sistemu. Rog nudi možnost kritičnega premisleka, ki se nato po določenih kanalih preliva v širšo družbo in ji nudi priložnost za premislek, drugo mnenje, ovrednotenje. Power to the people ali kako že gre tisti slogan. In ravno s svojo možnostjo kritičnega premisleka in delovanja in možnostjo oblikovanja drugačnih družbenih odnosov Rog sega onkraj sistema/Imperija/Babilona/Tovarne/Matrice. Izročilo Roga je predragoceno, da bi se vezalo samo na en določen prostor, iz katerega se lahko rogovsko Gibanje/Valovanje na žalost tudi deložira, zatekanje znotraj nekih ustaljenih institucionaliziranih vzorcev družbenega delovanja, kot jih ima rogoviljneje znotraj slovenskih pravno-formalnih okvirjev pa utiša, razvodeni onemogoči Drugačnost, Drugost in posledično zapre možnost razvoja presežne vrednosti, ki bi jo Rog znotraj širšega družbenega tkiva lahko imel. Oblastniki in kapitalisti se očitno bojijo ljudi, ki skušajo presegati prodajno-nakupovalne odnose, pogostokrat utemeljene na politiki nestrpnosti in izključevanja. Rog ne rabi denarja in orožja za doseganje svojih ciljev, Rog rabi samo iskrenost, igrivost, odgovornost-do-sebe-in-družbe, eksperimentiranje in srčnost. Ker stvari, ki se odvijajo znotraj prostorov kot je Rog so pogumne, drzne in plemenite s svojim poskušanjem preseganja vsakdanje sivine in zdi se mi pomembno, da se javnost oziroma širša družbena skupina, skupnost znotraj katere Rog deluje seznani z rogovoskim gibanjem, njegovimi nameni in v bistvu spozna, da ni to nič drugega kot boj za človeško dostojanstvo. Ki se ga zankrat še ne da kupiti.

Včeraj sem v SC-ju postavil vprašanje legitimnosti delovanja Roga, ko pa deluje zunaj vseh etabiliranih in afirmiranih/institucionaliziranih področij 'boja' 'civilne družbe'. Tako vprašanje se je po krajšem razmsisleku izkazalo za nepotrebno, saj je možnost za formiranje novih družbenih odnosov, ki presegajo tržno-potrošniške odnose oziroma raznovrstna produkcija, ki nastane iz tkanja teh povezav zadostna legitimacija za delovanje. Zdi pa se mi, da se v Rogu poleg post-državljanskih praks (mar ne živimo v naravnost shizoidnem času, ko se projekt nacionalne države sesuva sam vase, nihče pa pravzaprav ne ve, kaj ga bo nadomestilo) razvijajo tudi post-kapitalistične prakse, ki so zelo pomembne, saj ponujajo možnost drugačne družbene strukturalizacije, kot se pripoznava znotraj hierarhićno organiziranih birokratskih struktur.

Rog je... Rog je... Rog je prostor v katerem se skozi sproščen, neobremenjen, vzajemen in zelo čarobno zabaven pristop do Umetnosti/Življenja/Sveta (tisto, kar je posneto in narisano/oblikovano je samo materialni pečat, odtis nekega življenja, razmišljanja, delovanja), ki omogča stik z iracionalnim, spiritualnim (najboljsa umetnost je po mojem mnenju tista, ki nastane kot produkt vodene improvizacije). Perfect tune-in. Ko je v prostoru vec ljudi, ki opremljeni s svojimi instrumetni godejo, potopljeni v povsem razlicne svetove, a hkrati delajo/kanalizirajo nekaksno blagozveneco (ali pa tudi ne :) ) enotnost/enost/nekaj, kar bo poslusal tretji, 'objekitvni' opazovalec in se mu bo zaigrano zdelo neka urejena celota. Poleg tega pa prostori kot so Rog ponujajo zavetje vsem tistim, ki so drugacni, izkljuceni, zatirani, spregledani, pozabljeni, zapostavljeni in kot taki kazejo zrcalno sliko tega svetlece-sterilnega Sveta, katerega del smo. In skozi solze, skozi majhna veselja, skozi bolecino, skozi smeh, veselje in ljubezen, skozi neobremenjeno norost in noro neobremenjenost, ki je v bistvu obremenjenost, se rojeva nov Svet. In zdaj je cas, da ta svet zahteva svoj glas. Smo stevilke ali ljudje? Imamo ljudje, mravljice, sploh kaksno drugo izbiro, kot, da smo potrosniki, torej, da smo vkljuceni znotraj tega dualisticno-ciklicnega/binarnega procesa, ki (pri)pozna samo nakupovalno-prodajne odnose. Svet, ki se rojeva-v-Rogu je svet onkraj te logike, odpira moznost drugacnega dialoga, drugacnih druzbenih odnosov, 'spreminjanje sveta'. kot dejansko spreminjanje sveta skozi posluanje njegovega srcnega utripa. Rog in njemu podobni prostori so vozlisce, ki predelajo, kriticno premislijo impulze in potem vrnejo to predelano sliko nazaj v sivi babilonsko svet, ga s tem malo popestrijo, mu dajo malo otroske igrivosti, naivnosti, da lahko druge mravljice hodijo v sluzbice, se vozijo z avtomobilcki, in se gredo pridne, moralne drzavljancke. Toda pst, vsak ima svoje temne skrivnosti. Pa veste zakaj? Ker smo ljudje. V Rogu si to vsaj lahko priznamo.