"Nič manj značilna ni enakost pravic v staroslovanskih družbah. Polno pooblastilo je pripadalo celotni skupnosti, in zatorej so se morali sklepi sprejemati soglasno. Prvotno je beseda mir pomenila občinsko skupščino in hkrati soglasnost njenih sklepov[...] Izraz mir odseva obdobje v katerem je imel vsak član skupnosti -- ženske ravno tako kot moški -- enake pravice."
-- M. Eliade
Danes 12.11.2007 ob 13.00 uri zagovor diplomske naloge Svobodni akter in ZAC z ogledom krajsega filma s potovanj po ZAC.
Sledi debata in ogled Rog filmov,
vabljeni,
Ajda
Ko govorimo o ljudeh brez papirjev ne moremo mimo tega, da bi mislili meje in nadzor nad priseljevanjem. V neoliberalnem globaliziranem svetu meje ne izginjajo, ampak obratno, se krepijo, množijo in spreminjajo svoje učinke. Zunanje meje so reproducirane navznoter, razpršene so v notranjosti države in ločujejo ljudi po osebnih statusih in pravicah (Balibar, 2004). Tako so nekateri ljudje prisiljeni živeti in delati »na meji«. Seveda ne na meji med dvema državama, ampak na meji, ki loči ljudi z osnovnimi pravicami, torej državljane, od ljudi brez pravic, to pa so ne-državljani ali celo anti-državljani. Slovenski primer take analize so lahko izbrisani, poleg njih pa tudi iskalci zatočišča ter priseljenci in priseljenke brez papirjev.
Bistveni del te politike postaja pridrževanje in odstranjevanje priseljencev in iskalcev zatočišča ter javne institucije (zdravstvo, socialno varstvo, zaposlovanje itd.), utemeljene z nacionalnimi referencami. Ali azil pod takimi pogoji sploh še obstaja? Ključni ustanovi v tej politiki odstranjevanja in de-integracije sta center za tujce in azilni dom. Njun nastanek v obliki prehodnega doma za tujce sovpada z nastankom slovenske države. Takrat nastaneta dve izjemni situaciji, ki se v praksi dopolnjujeta: izbris iz RSP in ustanovitev omenjenega doma.
Zanimali nas bodo tudi odzivi družbe na prisotnost nedržavljanov, ki niso omejeni na izključevanje. Prepoznamo lahko več modelov: vladni (na primer osnovna šola, ki je obvezna za vse otroke, ne glede na njihov formalni status), nevladni (primer ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, ki sicer nudi zdravstvene usluge vsem, ne glede na formalni status, a onstran običajnih zdravstvenih služb) in izven-institucionalni, aktivistični (denimo osvoboditev Gambijcev iz centra za tujce in pomoč pri organiziranju samostojnega življenja na prostosti, aktivnosti Socialnega centra v Rogu ipd.).
Piratje so se vrnili iz svojega pohoda po IBIZI. Ali ste pripravljeni na elektronski dogodek, ki bo popestril vaso noc in vam razmigal zmrznjene ude!!!
Potem vabljeni na Pirates party v petek 16.11.2007 okRog 22h v koncertno dvorano Tovarne ROG.
Vstopnine ni!
Vabljeni vsi!!!
DJ Beno B
DJ Dutch
DJ Psiho
DJ Media
DJ Rayden
DJ Matias Chrepz
DJ Quasimodo
Pogovor z Gabrielo Babnik, avtorico romana Koža iz bombaža, ki ga bo vodil Nik Jeffs, avtor spremne besede.
Gabriela Babnik (1979) je afrikanistka in literarna kritičarka. Njen prvenec je nov, svež glas globalizirane slovenske književnosti. Prvoosebni pripovedovalec v Koži iz bombaža pripoveduje ljubezensko zgodbo, razpeto med Slovenijo in Burkina Fasom, prepleteno z zgodovinskim in političnim ozadjem te afriške države. Knjiga se poigrava z različnimi pripovednimi perspektivami in razkriva stereotipe Slovencev do Afrike in Afričanov.
DOGGY STONES so imeli v koncertni dvorani po koncertu vedno dober JAM SESSION.
Za naslednji njihov projekt v koncertni dvorani, Tovarna ROG, so se odločili pripraviti
JAM SESSION
in pri tem uporabiti svoje Veze In Poznanstva.
Naveza, v kateri so tudi člani skupine Doggy Stones, je dolgo časa organizirala jam sessione v Jalli na Metelkovi, tako da lahko zaupamo v njihovo izkušenost in pričakujemo veliko dobrih glasbenikov.
S takimi projekti in jamanjem po nekaterih koncertih, skušamo dvigniti kakovost jam sessionov v koncertni dvorani v ROGu.
Delavska migracija zahodne Bosne (ti. Cazinska krajina)
V kratkem predavanju, ki bo predstavljalo šele uvod v širšo razpravo, bomo obravnavali fenomen ti. delavske migracije v zgodovinski, socialno-kulturni ter delno tudi v etnološko-antropološki perspektivi. Konkreten primer za analizo bo delavska migracija z območja zahodne Bosne (ti. Cazinska krajina) v kontekstu njihove prisotnosti in umeščenosti v socialna in kulturna okolja Slovenije, Avstrije in Nemčije, kakor tudi njihov ekonomski in politični pomen za Cazinsko krajino v perspektivi novejše zgodovine, od začetka šestdeseth let 20. stoletja do danes.
Ob Jimijevem rojstnem dnevu organiziramo jam session na temo Hendrixova muziqua. Da slišimo kako živi Hendixova glasba danes. Vabljeni vsi kitaristi in ostali glasbeniki, ki radi igrate Hendrixovo glasbo. Hendrixa ni treba probat kopirat, itak se ga ne da. Dobrodošli so samosvoji načini igranja te glasbe.
!!!POZOR!!!POZOR!!!
Šlo bo za kontroliran jam session.
Za igranje na odru se bo treba vnaprej dogovoriti, lahko tudi na dan sessiona.
Vstopnine ni!
Vabljeni vsi!
Prinesite svoje instrumente!
Vabljeni na predstavitev projekta Brloga avtorice Majde Gregorič, ki bo v prostorih Cirkulacije 2 v tovarni Rog v Ljubljani v četrtek, 29. novembra 2007, ob 21. uri.
Sodelujoči: Majde Gregorič, Boštjan Leskovšek, Milan Kristl, Ksenija Čerče in Luka Prinčič.
Projekt Brlog je interdisciplinarno umetniško raziskovanje. Je čutno pripovedno delovanje prvobitnosti v perspektivi bodočega.
Kafkova novela Brlog je nastala 1923 v času psihotičnega vzpona nacizma. Postavljam ga v tovarno Rog, kjer se intertekstualnost med vizualnim, zvočnim, performativnim in literarnim medijem vzpostavi kot oblika začasnosti, spremenljivosti skozi komunikacijo in prevode med različnimi načini izraznosti.
Koncertna dvorana Tovarne ROG, Trubarjeva 72, 1000 Ljubljana, Slo, EU
Po kratkem zatišju se zvoki reggae-ja vračajo v prostore koncertne dvorane Tovarne ROG. Vabljeni vsi ljubitelji tovrstne glasbe. Skupaj se pogrejmo v mrzli ljubljanski noči z zvoki vroče Afrike.