Pred sredinimi tradicionalnimi karaokami se bo zgodil
plesno-glasbeni
EXPERIMENT št. 0
Preverjala bova odnose, razmerja in kombinacije med določlenimi in nedoločenimi deli nastopa, med kompozicijo in improvizacijo.
Dalanda Diallo - gib, ples
Thierno Diallo - bas kitara
Po dolgem času bodo karaoke spet v koncertni dvorani.
Ker bi radi karaoke nadgradili in razširili, k soudeležbi in jamanju vabimo tudi plesalce, slikarje in kogarkoli to zanima.
Prinesite svoje instrumente in/ali potrebščine!
Želeli smo pripraviti žurko v stilu TITO partya. Ni nam uspelo.
Vseeno pa, NOSTALGIJA JE ZA EN KURAC.
Tud če Jugo ful pogrešamo, je nikoli več ne bo! Vsaj ne take kot je bila pod Titom.
Zakaj bi praznovali dan republike, ki ne obstaja več?
Naj bo dan republike bivše Juge dan spomina na Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo.
Tudi zaradi preobremenjenosti sodelavcev v dvorani, smo si izbrali ta dan za dan počitka in žalovanja za SFRJ.
Vabljeni na predstavitev projekta Brloga avtorice Majde Gregorič, ki bo v prostorih Cirkulacije 2 v tovarni Rog v Ljubljani v četrtek, 29. novembra 2007, ob 21. uri.
Sodelujoči: Majde Gregorič, Boštjan Leskovšek, Milan Kristl, Ksenija Čerče in Luka Prinčič.
Projekt Brlog je interdisciplinarno umetniško raziskovanje. Je čutno pripovedno delovanje prvobitnosti v perspektivi bodočega.
Kafkova novela Brlog je nastala 1923 v času psihotičnega vzpona nacizma. Postavljam ga v tovarno Rog, kjer se intertekstualnost med vizualnim, zvočnim, performativnim in literarnim medijem vzpostavi kot oblika začasnosti, spremenljivosti skozi komunikacijo in prevode med različnimi načini izraznosti.
Vabljeni na lutkovno predstavo ZAČARAN KRAJ, z zvočno podlago iz radijske igre.
Nastopa:
DERGI
Priparava in izvedba:
BARBARA BULATOVIĆ
Začetek okRog 21.00h.
Konec okRog 21.25h.
Vstopnine ni!
PREDSTAVA TRAJA 25 minut, ZATO BODITE TOČNI!
ZAMUDNIKOM NE MOREMO GARANTIRATI MOŽNOSTI VSTOPA!
Migracije in človekove pravice
V obdobju ustvarjanja nacionalnih držav je obveljalo, da je svobodo in suverenost ljudstva mogoče doseči zgolj s popolno nacionalno emancipacijo, ki naciji podeli legitimnost s postavitvijo nacionalne vlade in z zamejeno teritorialno suverenostjo. Utemelji se ideologem, da bi bile nacije brez tega oropane človekovih pravic. Univerzalni in kozmopolitski utopični moment človekovih pravic je z realizacijo nacionalnih držav projeciran v položaj nihanja med paradigmo liberalne individualnosti in nacionalne suverenosti – ta pa nikjer ni bolj absolutna kot pri vprašanjih migracij in begunstva. Človekove pravice kot pravice individuuma so se izkazale za praktično neizvedljive kadarkoli so se pojavili ljudje, ki niso bili (več) državljani suverene države. Zdi se, da so se človekove pravice vzpostavile z izključevanjem določenih ljudi tako iz države-nacije kot iz koncepta človekovih pravic, pa čeprav so nastale ravno iz nasprotnih razlogov. Manjšine, ljudje brez državljanstva, begunci so prisiljeni interpetirati svoja življenja ne v kontekstu pravic, ampak dolžnosti do nacionalnih držav. Postavlja se vprašanje, ali smo danes sposobni prepričljivo misliti človekove pravice, ki bi bile drugačne od državljanskih pravic (kot privilegija naturaliziranih z rojstvom, tistih, ki so »prave etničnosti«); primeri namreč kažejo, da izguba nacionalnih pravic pomeni izgubo človekovih pravic.
Vabljeni na tradicionalne sredine karaoke jamm session.
start okrog 22h
vstopnine ni!
Kje : v Socialnem centru 6.12.07 ob 19h.
V iskanju novih oblik podjetništva, kjer bi veljali namesto tekmovanja in borbe za profit in mezde, višji etični standardi : SODELOVANJE in SOLIDARNOST, bo predstavljen edinstven model univerzalne socialne kooperative.
Dobrodošli s krajšimi prispevki in vabljeni k diskusiji. Po predavanju bo manjša zakuska.
Kdor ima : Rabimo nafto za generator elektrike, piskote, potico, cviček, drugo pijaco, ...
Vabim vas, da se s prispevki (1 do 3 minute) aktivno vključite v razpravo.
Za izhodišče Vizija kooperative :
http://www.kooperativa.org/wiki/moin.cgi/IzjavaOnaraviKooperative - Vrednote kooperative
V ljubljani bwmo preziveli vecer po bistrsku!
da se njebi druzli samu po bistrci, smo se odlwcli, da tudi u mgljni Ljubljani nardimo rokelnrol zurko!
Predstaula se bojo dva ta najblj popularna bistrska benda, sz autorsko glazbo in besedili.
Da pa njebi blu slucajno kwamu grlu praznu, bomo poskrbeli tudi z domaćo rakijo!!!
STUDIOSEVEN - new wave grunge
Edi Bradicic bas
Matej Urbancic bubni
Andrej Polj--ak kitara
Jernej Surina kitara
Sandi Cekada kitara, vokal
http://www.myspace.com/studio7even
DIEGO - rock'n'roll punk...ex pussy punk;)
Klemen Logar – vokal
Janez Abram – kitara
Borut Kaluza – kitara
Simon Bostjancic – bas
Darjan Valencic – bubni
http://profile.myspace.com/index.cfm?fuseaction=user.viewprofile&friendid=210862060
SOCIALNI CENTER ROG, PETEK, 7.DECEMBER OB 20IH
S predstavitvijo dela Socialnega centra (Laboratorija za globalno državljanstvo) in sledečim benefitom con tutti frutti gusto odpiramo veseli december, zaznamovan z najrazličnejšimi aktivnostmi za svobodo gibanja in pravico do bivanja. Proti nadzoru, omejevanju in normalizaciji, za svobodne, odprte, avtonomne relacije in prostore!
21. decembra Slovenija vstopa v Schengen. Pravijo, da vstopamo v Evropo brez meja in 21. decembra bodo alegorično sprejeli »božično darilo« od EU. A Evropa brez meja je brezmejna laž. Druga plat schengenskega sporazuma je ta, da se meje premaknejo navznoter v obliki večjega nadzora v javnih prostorih. Nabavili so celo SCHENGENBUS, s katerim bodo ljudem sledili na cesti in jih pregledovali, vpisovali v sistem SIS, preverjali stanje ogljikovega dioksida v vozilih, da bi ugotovili navzočnost ilegalnih migrantov. Nadzor, ki je bil prej koncentriran na fizični meji, se premakne na ulice, ceste, železniške in avtobusne postaje, počivališča in samske domove, njegov objekt pa postanemo prav vsi, ki se gibljemo po teritoriju. Schengen je že od samega začetka definiral sodobno in striktno migracijsko politiko v Evropi, sodobne tehnologije pa prispevajo k še večjemu nadzoru ne samo migracij, ampak tudi celotnega življenja. Steber evropske migracijske politike je Schengenski mejni sporazum, ki je na eni strani upanje (v trenutku, ko dobiš Schengensko vizo), na drugi pa brezup (ko te zaprejo v center za tujce ali deportirajo). Pa tudi svobodni, avtonomni, skupni in javni prostori, ki so pod nenehnim udarom institucij, so prva tarča nadzora in represije s strani bodisi mestne ali državne oblasti. Vse večja prekernost, nerazrešljiva statusna vprašanja sodobnih nomadov, globalnih državljanov sveta je rezultat kontrole in družbe tovarne FUCKTORY, kjer se kot dostojanstvo šteje dovoljenje za prebivanje, 300 evrov na mesec za 8 ur dela vsak dan, privatizacijo študija.
V petek, 7. 12. 2007, bo v koncertni dvorani koncert skupin
(Rogaška Slatina)
KUSAS
http://www.myspace.com/kusasjunkrock
(Bistrica ob Sotli)
PSIHIATRIJA
http://www.myspace.com/psihiatrija
VV
Zakaj v Sloveniji ni azila?
V prvem delu predavanja se bomo posvetili analizi slovenske azilne politike in jo primerjala z nekaterimi evropskimi državami, pri čemer bomo predstavili ljubljanski Azilni dom in postojnski Center za tujce skozi izkušnje nekaterih prosilcev za azil.
V drugem delu predavanja pa se bomo ukvarjali z dilemami, ki se navezujejo na metodologijo raziskovanja in aktivističnega delovanja na področju migracij, pri čemer nas bo posebej zanimalo vprašanje raziskovalne etike in pomen antropološkega pristopa pri delu z migranti.
ENODNEVA
MARGARETE SELENE
(www.myspace.com/akashalabb)
Ker je Marga odločena, da svojih slik ne bo puščala v dvorani daljši čas, smo se z njo dogovorili, da postavimo razstavo za en dan, 11. 12. 2007, v koncertni dvorani, Tovarna ROG.
TO BO OTVORITEV IN ZATVORITEV RAZSTAVE HKRATI.
Skupina
bo igrala kombinacijo elektronske in akustične glasbe.
V kratkem predavanju, ki bo predstavljalo šele uvod v širšo razpravo, bomo obravnavali fenomen ti. delavske migracije v zgodovinski, socialno-kulturni ter delno tudi v etnološko-antropološki perspektivi. Konkreten primer za analizo bo delavska migracija z območja zahodne Bosne (ti. Cazinska krajina) v kontekstu njihove prisotnosti in umeščenosti v socialna in kulturna okolja Slovenije, Avstrije in Nemčije, kakor tudi njihov ekonomski in politični pomen za Cazinsko krajino v perspektivi novejše zgodovine, od začetka šestdeseth let 20. stoletja do danes.
!!!KONCERT!!!KONCERT!!!!!!KONCERT!!!KONCERT!!!KONCERT!!!KONCERT!!!
&
!!!KONCERT!!!KONCERT!!!KONCERT!!!KONCERT!!!KONCERT!!!KONCERT!!!
ON THE GROUND Part.2
Po izvrtstenm otvoritvenem večeru,ON THE GROUND,ki sta ga brezskrbno vodila bratski dvojec MARTELLI&SASSO,
se serija nadaljuje z odličnim izborom elekrtonske glasbe s poudarkom na DEEP-TECH-MINIMAL-TROPICAL zvoku!!!
Začinka celotnega večera bo live act na KONGO DRUMS,za katerega bo poskrbel MARTELLI in ogrel vaša telesa!!
Koncertna dvorana:
MARTELLI-Dj set & kongo live act /electrickouse/
- http://www.myspace.com/djmartelli
Vabljeni na lutkovno predstavo ZAČARAN KRAJ, z zvočno podlago iz radijske igre.
Nastopa:
DERGI
Priparava in izvedba:
BARBARA BULATOVIĆ
Začetek okRog 21.00h.
Konec okRog 21.25h.
Vstopnine ni!
PREDSTAVA TRAJA 25 minut, ZATO BODITE TOČNI!
Info
Začaran kraj je zgodba o 130 let starem dedku, ki bi rad svojim vnučkom pripovedoval zgodbe o starih časih in o tem, kako je treba živeti. Pri tem pa mu nenadoma odrevenijo noge in znajde se nekje drugje - v začaranem kraju, sredi katerega se sveti zaklad.
Potrebujemo več policijskih psov: Percepcije sodobnih migracijskih politik
Predavanje se osredotoča na obravnavo sodobnih imigracijskih politik, katerih temeljni (in takorekoč edini ali vsaj prevladujoči) instrument so postale mejne politike (t.im. »border policies«). Osrednja vloga mejnih politik je nadzor meja države-nacije in preprečevanje tako imenovanih ilegalnih migracij. Dotaknili se bomo vprašanja politizacije migracij v kontekstu »varnostnega problema«, problematike schengenske konvencije kot institucionalne podlage za izvajanje visoko selektivne in izrazito restriktivne imigracijske politike in strateških načrtov Evropske unije v »boju proti ilegalnemu priseljevanju« iz afriškega kontinenta. Za konec si bomo s pomočjo rezultatov javnomnenjskih raziskav pogledali, kakšna je družbena klima na področju odnosa do priseljevanja in integracije imigrantov v Sloveniji.