Pogovor z Irene Ragazzini iz Unitierra, Oaxaca, Mehika

V petek, 5. aprila ob 18.00 v Socialnem centru Rog

"Zdi se, da poteka vstaja. Ob tem moramo vztrajati: vstaja slehernikov. Ne gre za vpad, za posebno vojno epizodo. Včasih so sleherniki primorani, da vpadejo, kar tudi storijo. Toda to ne opredeljuje revolucionarne spremembe in tistega, kar se dogaja potem.

Pri vstaji ne gre za nenadno spremembo oblasti ali politik, med drugim zato, ker so se sleherniki naučili biti globoko nezaupljivi do tega, kar se dogaja zadaj. Tako vedo, da so spremembe oseb v strukturah oblasti zgolj iluzorne in začasne (...) tekoča vstaja predpostavlja spremembo drže, ki izhaja iz proporcionalnosti (...) Skupen smisel je nekaj, kar obstaja v skupnosti. In prva stvar, ki se jo lahko naučimo od slehernikov, je da na splošno ne moremo preživeti brez skupnosti in da moramo misliti od tam kjer smo, z nogami na tleh, prepoznavajoč, da smo preprosti smrtniki.

(english bellow)

Upori proti varčevalnim ukrepom so zajeli celotno Evropo in Sredozemlje. Po arabskih pomladih, zasedbi trgov v Španiji, množičnih protestih proti varčevanju na Portugalskem in v Italiji ter dramatičnem uporu proti evropski krizni diktaturi v Grčiji, so se vstaje razširile po Vzhodni Evropi, zlasti Sloveniji, Bolgariji in na Hrvaškem.

Vstaje po Evropi in Sredozemlju so množičen izraz ogorčenja nad neoliberalnim vladanjem in krizno diktaturo ter izražajo zahtevo po demokratizaciji družbe in nadzoru ljudstva nad skupnim dobrim. Množice na ulicah napadajo korupcijo, privatizacijo in razlastitev. Zahtevajo pa socialne pravice in pravice skupnega dobrega. Te vstaje so tudi jasen izraz krize predstavniške demokracije. Medtem ko vse vstaje označuje značilno geslo Nihče nas ne predstavlja, iščejo ljudje znotraj samega boja družbene in politične prakse, ki bi omogočile ustvarjanje močnih orodij za družbene spremembe.