Pozdravljeni! Že nekaj časa bi vam rad napisal besedo ali dve o Hugu Chavezu in Venecueli. In o njegovem boju proti imperializmu multikorporacij in terorizmu zda. Tema je obsežna, pa se je nisem in nisem lotil. No, za začetek vam prevajam članek gospoda Oscarja Hecka, v katerem na kratko oriše dejstva Chavezovega predsednikovanja Venecueli.

0. 1992 leta Chavez poizkusi izvesti državni udar, a ne uspe.

*************************

1. Chavez je izvoljen za predsednika leta 1998 (56% podpore).

2. Leta 1999 Chavezova vlada postavi referendumsko vprašanje o sprejetju nove ustave. Predlog je z 71% podporo sprejet (podpre ga 88% udeležencev referenduma).

3. Leta 2000 je pod novo ustavo ponovno izvoljen (59.76% podpore).

4. Izvoli se prvi novi državni zbor pod novo ustavo.

5. Na podlagi nove ustave lahko vsakega izvoljenega uradnika, vključno z predsednikom, preko referendumskega vprašanja, ljudstvo zamenja. Edina ustava na svetu (za katero vem), ki ima to orodje resnične participatorne demokracije.

6. Koncem leta 2001, ko je državni zbor podprl reforme, so se stvari začele nevarno zibati. Reforme so se dotikale mnogih polj venecuelske družbe, med drugim zakonov o zemljiški lastnini. In to je bilo tisto, kar je najbolj razburilo opozicijo. Z reformami je dregnil v osje gnezdo, tako da je opozicija aprila 2002 izvedla proti Chavezu krvavi državni udar – financirana s strani vlade zda, predvsem preko organizacije NED (the National Endowment for Democracy – supporting freedom around the world; hehe, pri rešitvi Chaveza je pomagal tudi Fidel Castro, poglejte si članek, o.p.). Po treh dneh prevrata, je bil Chavez postavljen nazaj – po tem, ko je množica ljudi, ki je Chavezova volilna baza, prikorakala iz barakarskih naselij in prisilila prevratnike, da zapustijo predsenikovo palačo, ter vrnejo Chavezu oblast.

7. Koncem leta 2002 in v začetku 2003, je opozicija poizkusila znova, to pot z ekonomsko sabotažo in zopet s podporo zda ... upajoč da bo preko upora, nasilja in kaosa, Chavez prisiljen odstopiti. Sabotaža ni uspela.

8. Februarja 2003 je opozicija vodila nelegalno zbiranje podpisov o referendumu za Chavezov odpoklic. Kar jim je spodletelo. Vrh nacionalnega volilnega odbora (CNE) je bil odpuščen s strani državnega zbora, zaradi odkritega (preko televizije) sodelovanja z opozicijo. CNE mora namreč biti nevtralen. Državni zbor je s pomočjo svetovno priznanih strokovnjakov in venecuelskih sodišč postavil novi volilni odbor. Po mesecih barantanj, je opozicija končno priznala in odobrila novi odbor jeseni, 2003.

9. Do avgusta 2004 je opozicija vendarle (legalno) prišla do referenduma o Chavezovem odpoklicu. Na referendumu je zmagal z 59% večino. Opozicija je za poraz obdolžila CNE, ter prevaro vzpostavljanja taistega CNE leto poprej (ki ga je tudi sama sprejela).

10. Decembra 2005 so bile volitve v državni zbor. Vse opozicijske stranke so zadnji trenutek iz volitev izstopile. Rezultat je ta, da so vsi stoli državnega zbora na strani Chaveza. Ironija je, da je opozicija nato trdila, da demokracije v Venecueli ni.

***********************

Tu končujem prevod, članek se sicer nadaljuje in si ga lahko preberete na: www.vheadline.com/readnews.asp?id=55500

Chavezova ideološka podstat je strnjeno rečeno demokratični socializem. Njegova metoda pa je t.i. bolivarska revolucija.

Želel bi vam našteti vse pozitivne aspekte njegovega angažmaja, a bom na tem mestu naštel le najodmevnejše notranje-državne socialne programe – »Missiones« (ki sem jih prekopiral iz wikipedie):

• Načrt socialnih prevozov zračne flote: zastonj prevozi za ljudi, ki si letov ne morejo privoščiti, a imajo nujen razlog preleta
• Mission Barrio Adentro – misija v soseski: misija ki zagotavlja visikokvalitetno zdravstveno varstvo za 20 miljonov prebivalcev barakarskih naselij (imenovanih barrios)
• Mission Guaicaipuro: vodi jo ministrstvo za okolje in naravna bogatstva; misija naj bi povrnila zemljiško lastnino (v mnogih primerih so si velike tvrdke nelegalno prilastile zemljo) izvornim prebivalcem
• Mission Habitat: ima za cilj postavitev tisočev novih domovanj za revne. Obenem vključuje program t.i. komisije urbanih ozemelj ali Comites de Tierras Urbanas-CTU – program ki legalizira barakarska naselja, ki ureja participatorno demokracijo znotraj naselij, ki zagotavlja dostopnost do socialnih programov od šolstva do zdravstva, ki ...
• Mission Identidad: misija ki naj olajša pridobitev identifikacijskih kartic, katere se uporabljajo pri uveljavitvi socialnih programov
• Mission Mercal – želi zagotoviti kvalitetno prehrano za najrevnejše in ima obenem za cilj venecuelsko prehrambeno samostojnost
• Mission Miranda: vzpostavlja venecuelsko vojaško rezervo in zagotavlja socialno podporo nezaposlenim socialno ogroženim vojaškim veteranom
• Mission Robinson: pridobiva prostovoljce, ki učijo branja in pisanja, matematike in ostalih osnovnih znanj približno milijonu in pol nepismenih odraslih
• Mission Ribas: zagotavlja zaključitev srednješolske izobrazbe petim miljonom faliranih srednješolcev
• Mission Sucre: zagotavlja zaključitev osnovnošolske izobrazbe dvema miljonoma odraslih
• Mission Vuelta al Campo: želi navdahniti obubožane nezaposlene meščane, naj se prostovoljno »vrnejo« na podeželje in živijo od obdelovanja zemlje

Obenem naj se samo dotaknem njegovega ekonomskega angažmaja:

• programi nafte za revne (med drugim oskrbuje revne prebivalce zda z 40% cenejšo nafto)
• njegov boj proti FTA-jem zda (FreeTradeAgrement) z vzpostavljanjem socialnih prostotrgovinskih sporazumov, ki temeljijo na boljšanju življenja ljudskih množic
• nacionalizacije podjetij
• delne nacionalizacije rafinerij (zahteva po 60% venecuelski lasti v takih podjetjih)
• legalizacije barakarskih naselij in podeljevanje lastnine zemlje tistim, ki jo uporabljajo
• oblike samoupravljanja
• solidarnost z ostalimi državami amerik, solidarnost do revnih slojev

Tako, z naštevanjem faktov svojo strgano pripoved tu končujem. V prvi vrsti sem hotel le zavpiti vsem, ki še niste slišali za gospoda Huga Chaveza, HUGO je tu! In vam nametati drobtinic. Net je poln podatkov in venecuelska zgodba se hitro nadaljuje. Obenem se v zgodbo bolivarske revolucije vključujejo tudi mnoge druge ameriške države.
Spreminjanje odnosa do lastnine, vzpostavljanje socialnih družbenih vrednot in skrb za obubožane, lačne je nekaj, kar verjetno zanima mnoge rogovce, tako da ... hvala bogu za net.

Do naslednjič
Lp
g