To je bilo res dobro. Flip Skuj je odigral dober koncert. Veliko folka jih je prišlo poslušat. Kljub temu, da sem mnenja, da se glasbe ne da opisati z besedami, se mi zdi melanholično kar prava beseda za Flip Skuj. Sound jim je delal Flafi, ki se ga je po mojem preveč napil, vendar je še vseeno lahko delal. Tonska tehnika ni nekaj, kar bi se bolje delalo pod vplivom alkohola. Zdelo se mi je tud, da je vse skupaj preveč nabril in da mu ne bi bilo treba dati vsega skupaj tako naglas. Če je ena stvar prepotiho, je ni treba dati bolj naglas, da je razločnejša. Lahko se da vse ostalo tišje, pa bo efekt mogoče še boljši, vsekakor pa manj utrujajoč za ušesa. Vseeno moram rečt, da zvok ni bil slab, nekateri obiskovalci so bili celo navdušeni nad njim, nekateri so edino rekli, da je premalo dinamike na bobnih.
Kot zanimivost naj povem, da si je Boštjan naštimal stereo kitaro, saj je s sabo prinesel dva feršterkerja, enega postavil na levo stran odra in enega na desno, in ju uporabljal za svojo kitaro. Sint je igral posebej.
Ko je prišel čas za kvazi DJa, se ta ni ravno izkazal, bila pa je to definitivno jugoslovanska glasba. Pol je Bor čisto na svojo pobudo in s pomočjo še ene par folka sfural jam session. The best, the best!!! Res hudo! Spontani jam session v kreativni skupnosti glasbenikov, katere del so tudi Flip Skuj. No, kreativna skupnost veliko deluje tudi v koncertni dvorani, poznamo jo tudi pod drugimi imeni, eno od njih je gibanje Freestyle Karaoke in Jam session.
Vseeno pa si ne morem kaj, da me zaključek dogajanja v koncertni dvorani na dan republike SFRJ leta 2008 ne bi spomnil na žalosten konec naše bivše domovine. Ob ene treh zjutraj, ko je jam laufal na polno, ampak res na polno, so neznanci v dvorano izpustili del vsebine gasilnega aparata in s tem jam prekinili in tudi zaključili, saj se je po tem instrumente samo še očistilo in pospravilo. Tako kot SFRJ je tudi ta izreden jam session, eden boljših v dvorani, vzel žalosten konec.