V medijih

ČRNA LUKNJA 25. 3. 2021 - 12.00 / radijo študenz

https://radiostudent.si/dru%C5%BEba/%C4%8Drna-luknja/etiopski-anarhisti-o-vojni-v-tigraju
od 41:00 do 01:01:19 del o rogu:
41:00 poezija
44:58 izjava rogovcev
52:27 intervju z uporabnico

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj

Mislim svoje mesto: Dolžnost do mesta

Spodnje besedilo avtorja Marka Peterlina je bilo 17.3.2021 objavljeno v Dnevniku pod naslovom Mislim Svoje Mesto: Dolžnost Do Mesta na povezavi www.dnevnik.si/1042951266/Ljubljana/mislim-svoje-mesto-dolznost-do-mesta?....

V začetku marca sta avtoriteti na področju razvoja mest Carlo Ratti in Saskia Sassen na enem najbolj branih urbanističnih spletnih portalov objavila apel mestom po svetu, ki sta ga poimenovala »dolžnost do mesta«. V jedru apela je preprosto načelo: če imaš v posesti nepremičnino, moraš poskrbeti, da ne bo prazna.

Strokovnjaka opozarjata, da je na podlagi najnovejših raziskav mogoče po pandemiji pričakovati velike težave pri vitalnosti večjih mest.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Prostorska stiska glasbenih nevladnikov @ sigic.fiduro.net

http://sigic.fiduro.net/?preview=1&id_article=83243

Kolikor obstaja različnih organizacij, toliko različnih pogledov je na upravljanje, najem, lastništvo prostorov. Sogovorniki so podali nekatere uporabne predloge glede upravljanja s prostori. Če je iz prispevka razvidno, da je na območju Mestne občine Ljubljana uradna prostorska politika glede dodeljevanja prostorov nevladnim organizacijam dvojna, pa je na ravni države sploh ni. Izguba prostora je za vsako organizacijo hud udarec, tako zanjo kot za uporabnike prostora, še posebno v predelih Slovenije, kjer je število nevladnikov bistveno nižje kot v velikih mestih. Smiselno bi bilo, da se vzpostavi neodvisna služba, ki bi organizacijam ob izgubi in iskanju prostorov stala ob strani, saj je produkcija na dolgi rok le v primernih pogojih kvalitetna. ...

spodaj je citiran še del članka, ki govori o rogu:

1 komentar | preberi več

Metina lista, 24. 6. 2016 - Rog in Rogovilci – pristna političnost aktivnega državljanstva

Dosedanje pravne razlage stanja v ROG-u in pravnega položaja državljank in državljanov, ki so prevzeli posest in vsebinsko skrbništvo nad Rogom, so bile vse povsem napačne. Povsem so prezrle slovensko ustavo in njeno vsebino. Predvsem pomen in pravilno razlago celote, sestavljene iz vsebine 33., 60. in 67. člena ustave, ki so odločilno pomembni za primer Roga.

Skrajen primer tega popolnega nerazumevanja pravnega položaja Rogovilcev je popreproščena in zaletava pravna netočnost, da je “to pa isto kot bi nekomu zasedli njegovo stanovanje …”. Ali, da je “občina pač lastnik, ki ima tam lastnino in z njo lahko prosto razpolaga,” kot bi bila zasebnik ali pravna oseba (kar ni, ampak je javna oblast, kar je nekaj povsem drugega!)”, in da se zato “občinska uprava lahko odloči, kaj bo počela s to lastnino.” In podobno, predvsem pa podobno PRAVNO DEPLASIRANO komentiranje.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Radio Študent, 20. 6. 2016 - Komentar na Rog: Marina Gržinić

Marina Gržinić: Kritika stališč dr. Gregorja Tomca, zapisanih v intervjuju za Delova Ozadja dne 13. 6. 2016 v zvezi z dogodki, povezanimi z Rogom in Mestno občino Ljubljana v času od 10. 6. 2016 do danes

Stališča v intervjuju, v katerem se Tomc sprašuje, ali gre tukaj res za javni interes – češ da so zahteve Rogovcev, ki so leta 2006 v centru Ljubljane zasedli zapuščeno tovarno, ki je tam samevala najmanj 15 let, nelegalne –, moramo takoj analizirati. Gre za novo razmerje sil in logiko v javnem diskurzu in množični medijski realnosti Slovenije. To razmerje odpre številna vprašanja, jaz pa se bom osredotočila le na dve, ki sta po moji presoji najbolj zaskrbljujoči.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Mladina, 17. 6. 2016 - V bran umazanemu mestu

Zakaj Ljubljana potrebuje Rog

Pred petnajstimi leti sem hodil po ulici z Andražem Torijem. Kasneje je postal soustanovitelj Zemante, pionirskega podjetja na področju semantičnega interneta, ki je v Slovenijo med prvimi pritegnilo milijonski vložek tveganega kapitala; takrat pa sva bila oba še bruca z več alkohola kot pameti v glavi.

Povabil me je k sodelovanju v organizaciji, ki se ji je delovno reklo Kiberpipa. Pipa za kibernetsko kulturo. Inspirirani s kulturo amsterdamskega skvota ASCII naj bi se ukvarjali z antiglobalizmom, prostim pretokom informacij, informacijsko kulturo, hekanjem, računalniki, odprtim softverjem. »Information wants to be free«, »privacy for all«, »free as in freedom not free as in beer«, še daleč pred Snowdnom. Zvenelo je zanimivo – zakaj ne?

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Delo, 17. 6. 2016 - Rog ni utopičen, Rog je izrazito topičen

Objavljamo odgovor uporabnika tovarne Rog na intervju z Gregorjem Tomcem v Ozadjih.

Na opis Tovarne Rog, njenih uporabnikov in njenih dejavnosti, kakršno je podal dr. Gregor Tomc v intervjuju za Delo 13. junija 2016, je nujno odgovoriti. Tomc se je namreč odločil podati serijo pavšalnih sodb, ki so utemeljene na domnevnih dejstvih, o katerih se zdi, da je njihova resnica prej predpostavljena kot ugotovljena. Tisto, kar v teh izjavah terja odgovor, pa ni zgolj njihova neresničnost ali njihova nastrojenost, temveč njihova povprečnost in klišejskost. Če kaj, potem je Tomc ponudil povzetek tega, kar si o Tovarni Rog misli neki nemajhen del slovenske levo-liberalne javnosti, in to v izrazito arogantnem, pokroviteljskem tonu in s skoraj popolnim nepoznavanjem dejavnosti, ki v Rogu dejansko potekajo.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več
XML novice