V medijih

Bilten, 17. 6. 2016 - Rog: borba za drukčiji način proizvodnje i politike

Ljubljanska gradska vlast, u funkciji sluškinje kapitala, nastojala je proteklih tjedana sravniti objekte na zemljištu bivše tvornice Rog i time uništiti poznati društveni centar. No pokušaj čišćenja terena za gentrifikacijske procese naišao je na učinkovit otpor. Pritom se ne radi samo o obrani jedne lokacije već o borbi za infrastrukturu i logistiku koje su presudne za politike solidarnosti.

Godine 2006. na Metelkovoj se održalo predizborno sučeljavanje kandidata za gradonačelnika Ljubljane. Postojali su dobri razlozi zašto se taj neobični događaj održavao baš tamo. Naime, tadašnja gradska vlast planirala je rušenje jednog od objekata u kompleksu Metelkova, čime se otvarala mogućnost, odnosno opasnost, da će se rušiti cijela Metelkova. Upravo toj problematici bilo je tada posvećeno sučeljavanje te su se svi kandidati morali očitovati o planovima za rušenje. Plan su odobravali svi, a jedan od njih je čak cinično izjavio da bi Metelkovu transformirao u četvrt crvenih svjetiljki. Ukratko, svi su željeli sravniti Metelkovu… svi osim jednoga. Zoran Janković je bio jedini koji je tada obećao da će, dok je on gradonačelnik, Metelkova opstati.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Dnevnik, 16. 6. 2016 - Rogovci in občina želijo spor rešiti z dialogom

Uporabniki tovarne Rog so včeraj spet sedli za mizo s predstavniki ljubljanske mestne občine in poskusili najti rešitev za ureditev območja nekdanje tovarne koles na Trubarjevi cesti, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Ali je dogovor zdaj kaj bližje, tako občina kot tudi rogovci niso želeli razkriti.

Več kot uro in pol so včeraj za isto mizo znova sedeli uporabniki tovarne Rog ter predstavnika ljubljanske mestne občine – vodja urada za mladino Uroš Grilc in ljubljanski podžupan Janez Koželj –, da bi se pogovorili o prihodnosti območja nekdanje tovarne koles na Trubarjevi cesti. Občina želi namreč dotrajane stavbe porušiti in tam zgraditi center sodobnih umetnosti, medtem ko rogovci gradnji novega Centra Rog nasprotujejo. Ob tem poudarjajo, da bi občinski projekt ogrozil obstanek Avtonomne tovarne Rog, ki se je oblikovala v desetih letih in ki je »avtentičen izraz potreb in želja tistega dela družbe, ki je v času neoliberalnega napada na pogoje življenja potiskan na robove družbe, v prekarne in negotove življenjske situacije«.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Dnevnik, 15. 6. 2016 - Podpora avtonomni tovarni Rog

Nekoč je bila tovarna koles Rog. Tam so številnim generacijam (od 1953 pa vse do leta 1994) izdelali prvo, drugo, tretje kolo... Kolo, ki je bilo sinonim brezskrbnosti, gibanja in svobode. Nato je tovarno koles Rog povozil kapitalizem.

Pred desetimi leti so zapuščenim in propadajočim objektom bivše tovarne novo življenje vdahnili ljudje, ki so si želeli prostora za svobodno ustvarjanje, druženje, ljudje, ki so iskali bolj prvinski in avtonomen prostor znotraj vedno bolj nadzorovanega in (navidezno) urejenega sveta.

Nastala je nova Tovarna Rog, samostojen in edinstven prostor kulture, ki je omogočil delovanje in ustvarjanje številnim posameznikom in kolektivom, ki so jih utesnjevali birokratski okviri in stroški, ki običajno pogojujejo, da in ali nekdo sploh lahko dela tisto, kar ga navdihuje in prek česar bi se želel izraziti. Prostor, ki deluje na bazi prostovoljstva, neprofitnosti in odprtosti. Prostor cirkuške umetnosti, grafitarske umetnosti, psihofizičnih dejavnosti, skejt parka, bralnih krožkov, izobraževalnega kina, javnih debat, koncertov, humanitarne dejavnosti... Predvsem pa prostor, kjer začutiš odprtost in sprejetost ne glede na status, raso, standard. In tak prostor je v času podivjanega kapitalizma in pospešene gentrifikacije neprecenljiv in nujno potreben.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Zurnal, 14. 6. 2016 - Sodišče začasno prepovedalo rušenje Roga

Sodišče je ugodilo željam uporabnikov Roga in začasno preprečilo nadaljnja gradbena dela, dokler spor z občino ni rešen po sodni poti. Župan napoveduje pritožbo in tožbo.

Okrajno sodišče v Ljubljani je potrdilo, da so že v petek izdali začasno odredbo, ki mestni občini prepoveduje odstranitev uporabnikov Roga iz nekdanje tovarne Rog. Poleg prepovedi rušenja stavb, pa je prepovedan tudi vstop v nepremičnine z gradbeno mehanizacijo (buldožerji, bagri, kamioni).

"Začasna odredba bo veljala še 30 dni od dneva po pravnomočnosti sodne odločbe, s katero se bo zaključi pravdni postopek na podlagi tožbe rogovcev za varstvo pred motenjem posesti," pojasnjujejo na okrajnem sodišču, kjer zdaj rogovcem nalagajo, da naj v tem času vložijo tožbo za varstvo pred motenjem posesti. Ti so napovedali, da bodo to tudi storili.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Mladina, 14. 6. 2016 - Sodišče ugodilo uporabnikom Roga in začasno prepovedalo rušenje

Po poročanju Dnevnika je sodišče ugodilo uporabnikom Roga in sprejelo začasno odredbo, s katero je varnostnikom prepovedano z območja tovarne Rog odstranjevati uporabnike, hkrati pa odločitev zahteva, da se začasno na območju ne smejo pričeti rušitvena dela. "Odločitev sodišča je kljub ugodnemu razpletu za uporabnike zgolj začasna in namenjena ustavitvi del, dokler sodišče o sporu med uporabniki in mestno občino Ljubljana ne odloči v celoti," so še zapisali v omenjenem časniku.

Da je sodišče s sprejetjem začasne odredbe ugodilo rogovcem in Mestni občini Ljubljana (Mol) prepovedalo začetek rušenja tovarne, je za STA potrdil tudi odvetnik rogovcev Zoran Korenčan. Uporabniki Roga se bodo kmalu sestali s podžupanom Janezom Koželjem in vodjem urada za mladino Urošem Grilcem.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Dnevnik, 14. 6. 2016 - Aigul Hakimova, gonilna sila Socialnega centra Rog: Pritisk občine na rogovsko gibanje je pritisk moči

Aigul Hakimova je 15 let Ljubljančanka. V »najlepše mesto na svetu« je iz Kirgizije, kjer je v plemenski skupnosti odraščala v vasi Čelpek na vzhodu države, prišla zaradi študija. V Biškeku je na mednarodni univerzi končala študij mednarodnih odnosov in diplomacije. Nato je dobila štipendijo za študij antropologije v Ljubljani. Vse od takrat je v Slovenji družbeno angažirana. Bila je aktivna v več neformalnih organizacijah, deset let je uporabnica tovarne Rog. Je ena od gonilnih sil Socialnega centra Rog, ki ponuja prostor skupinam z roba družbe – migrantskim delavcem, brezposelnim, izbrisanim, v zadnjem času pa se največ posvečajo prosilcem za azil in beguncem.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Siol, 14. 6. 2016 - Rogovci na sodišču premagali Jankovića: rušenje Roga začasno prepovedano

Sodišče je ugodilo uporabnikom Roga in začasno prepovedalo rušenje nekdanje tovarne.

Sodišče je rušenje prepovedalo, dokler ne bo rešen spor z občino, poroča Dnevnik. Uporabniki Roga so nam informacijo potrdili. Mestno občino Ljubljana smo prosili za pojasnila v zvezi s prepovedjo. Njihove odgovore še čakamo.

Na območje nekdanje tovarne Rog so prejšnji ponedeljek ponoči prišli varnostniki. Pripeljali so tudi bager, saj so nameravali začeti rušiti objekte v lasti Mestne občine Ljubljana, ki so jih zasedli rogovci, zdaj pa jih nočejo zapustiti.

Tako Janković kot rogovci so napovedali uporabo vseh pravnih sredstev.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Delo, 13. 6. 2016 - Gregor Tomc: »V Rogu gre za privilegirano mladino iz srednjih in višjih slojev«

Sociolog še nekako razume dvajsetletnike, da gledajo na svet črno-belo, pri starejših pa ga to resnično preseneča.

Teden dni mineva, odkar so varnostniki vstopili na območje Roga. Ob tamkajšnjem dogajanju se profesor na fakulteti za družbene vede in mestni svetnik na Jankovićevi listi spominja, kako so izganjali njih, ko so zasedli prazno stavbo na Erjavčevi. Pravi, da bi, če bi bil mlajši, verjetno sedel v Rogu. Obogaten z modrostjo let pa zdaj nanj gleda kritično.

Ste bili v zadnjih dneh v Rogu?

Ne, že dolgo nisem bil tam. Nazadnje sem bil na koncertu skupine Elektrika (leta 2008, op. p.). Sicer pa se na Rog največkrat spomnim zaradi nečesa, kar sem tam zamudil, saj me takrat ni bilo v Ljubljani – koncert Karma to Burn, ameriških stoner rockerjev. Rad imam rock glasbo, druge umetnosti me manj zanimajo. Ko sem delal anketo o glasbeni potrošnji, sem ugotovil, da je med tisoč poslušalci rocka le en star več kot 60 let. Ni nas veliko (smeh). Z leti človek ne troši kulture zunaj tako pogosto kot včasih.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Dnevnik, 11. 6. 2106 - Občina in rogovci so prvič po vročem ponedeljku spet sedli za isto mizo

Včeraj so se prvič po vročem ponedeljku sestali rogovci in mestna občina. Ta vztraja, da bo v novem Rogu prostor le za določen del obstoječega programa, medtem ko so uporabniki tovarne njene predloge označili za nedorečene. Prihodnji teden se bodo sestali še enkrat.

Potem ko so bili po ponedeljkovih incidentih na območju tovarne Rog mestna občina in rogovci daleč vsaksebi, se je ozračje v zadnjih dneh nekoliko umirilo. Uporabniki tovarne in njihovi podporniki še vedno prirejajo razne kulturne prireditve in stražijo svojo »trdnjavo«, toda odnosi so se toliko otoplili, da so včeraj spet sedli za isto mizo. Na pobudo rogovcev se je šest njihovih predstavnikov sestalo z občino, ki jo je zastopal Uroš Grilc, dogovora pa še niso našli. Tako občina kot rogovci so se včeraj na ločenih sestankih pogovarjali tudi s policijo.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več

Dnevnik, 11. 6. 2016 - Vrednote osamosvojitve v Rogu

Slovenija je dežela frajerjev. Upornikov. Na primer Aleš Hojs. Izpolnil je dokument, s katerim noče kot odjemalec električne energije plačevati RTV-naročnine. Herojska poteza. Sledili bodo tisoči. Kot je pred približno tremi meseci priporočil predheroj Janez Janša. Skratka, osamosvojiti se moramo od nacionalke in svet bo lepši.

Ta herojska poteza je enaka uporu proti jugovojski pred četrt stoletja. Zato je edino logično in smiselno, da danes to medijsko odmevno naredi Aleš Hojs kot predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Katere vrednote združenje čuva, prenaša, zaliva in širi po svetovni obli, mi ni jasno, je pa vse skupaj blizu tistemu, kar je Aleš slišal tudi v svoji mladosti. Da je treba »čuvati tekovine revolucije in NOB«. Skratka, potrebna je kontinuiteta. In doslednost.

Za komentiranje se prijavi oz. registriraj | preberi več
XML novice