Prihajajoči referendum o družinskem zakoniku, še eden v seriji tistih, ki je bil izsiljen, da bi legitimiziral in legaliziral teror nad manjšino je hkrati prilika, da odpremo debato o takšnih načinih odločanja in problematiziramo dejstvo, da gre še za eno od praks izginjanja demokracije in ustvarjanja atmosfere, v katerem so človekove pravice nekaj arbitrarnega. Pred Bojem za smo se zato odločili, da danes, 19.3. ob 18h organiziramo tematsko skupščino na temo družinskega zakonika, da odpremo varen prostor za ustavrjanje drugačnega, odprtega, vključujočega diskurza, ki dovoljuje soobstoj in pluralnost različnih realnosti (v tem primeru družin). V pričakovanju živo pisane množice mnenj in idej bomo različnosti poskušali preplesti v skupno akcijo, s katero bomo mavrično po(ne)častili sivino, ki se je ovila okrog demokracije. Ni treba, da je vse tako sivo. :)

(V ponedeljek, 19. marca ob 14.00 prej Boj zo)

Akcija civilne nepokorščine gibanja 15o proti deložaciji družine Vaskrsić daje nov zalet boju proti dolgu oziroma na terenu dolga. Boj proti dolgu je boj proti gospostvu finančnega kapitalizma, pri čemer ne izhajamo iz nostalgije po industrijskem kapitalizmu, ampak iz dejstva, da je črpanje presežne vrednosti danes vse bolj organizirano v finančnem kapitalizmu. In če je bil v industrijskem kapitalizmu poglavitni teren boja mezda, je v finančnem kapitalizmu poglaviten teren boja dolg. Za finančni kapitalizem je namreč značilno, da črpanje presežne vrednosti ni omejeno na strukture neposredne kapitalistične produkcije, kot je na primer tovarna, ampak se izvaja po celotni družbi. Finančni kapitalizem izkorišča celotno družbo tako, da vzpostavlja dolg kot temeljni družbeni odnos. Dolg je poglaviten vzvod distribucije družbenega bogastva in s tem moči, strukturira pogoje možnosti življenja in delovanja, določa nivo potreb in družbeno delitev dela. Boji proti dolgu so zato v prvi vrsti boji na terenu dolga, za drugačno distribucijo bogastva in moči, za večanje možnosti življenja in delovanja, za rast radikalnih potreb, torej tistih, ki niso udomačene v potrošništvu, proti odtujenosti. Boji na terenu dolga so lahko močan vzvod za strmoglavljenje oblasti 1%, za redistribucijo bogastva, za to, da dosežemo dostojanstveno življenje današnje generacije.

Danes, 16.3.2012, se je v Litiji zgodila deložacija družine Vaskrsić. V Gibanju 15o smo poskusili preprečiti deložacijo s svojo prisotnostjo, torej s svojimi telesi. Dogodkom v zvezi z deložacijo družine smo zadnje tedne sledili ter vanje intervenirali zato, ker ne gre zgolj za stisko ene družine, temveč za veliko širši problem, s katerim se ta hip v Slovniji soočajo mnogi. Primer družine Vaskrsić je del uveljavljene sistemske prakse, ki ima za posledico razlaščanje revnih oziroma tistih brez družbene moči. Še vedno pa pričakujejo, da se bomo strinjali z utemeljitvami, da vse poteka povsem zakonito.

http://www.youtube.com/playlist?list=PL1D68B5B255279437

Na akcijo državljanske nepokorščine, s katero je gibanje 15o skušalo preprečiti deložacijo družine Vaskrsić v Litiji, se je policija odzvala z uporabo represivnih sredstev. Policija je nasilno pridržala vse, ki so se solidarnostno zbrali na dvorišču družine Vaskrsić, da bi opozorili na še eno epizodo razlaščanja ljudi in zahtevali, da se začnejo postopki za spremembo zakonodaje in sodne prakse, ki sta v tej družbi izključno na strani bogatejših in tistih, ki imajo družbeno moč.

Zahtevamo takojšnjo izpustitev vseh aktivistov in aktivistk!

Zahtevamo takojšen moratorij na vse deložacije!

Gibanje #15o vas poziva, da se nam v petek, 16.3.2012, ob 8. uri zjutraj pridružite pred domom družine Vaskrsić, Praprošče 3 v Litiji, da bomo skupaj fizično preprečili deložacijo.

Izjava Gibanja 15o ob poskusu deložacije družine Vaskršić, 16.3.2012

Javnost v zadnjem času pretresa tako rekoč nedoumljiva zgodba o bližajoči se deložaciji družine Vaskrsić iz Litije, ki je izgubila hišo zaradi bagatelnega dolga nekaj čez 120 evrov. Upnik, komunalno podjetje, je prek izvršitelja po neverjetno hitrem postopku izterjal dolg družine tako, da je bila na dražbi prodana njena hiša. Zaradi tega naj bi jutri, 16.3., Vaskrsićevi ostali brez doma. Vsi vpleteni v tej razlaščevalski verigi, od upnika in izvršitelja, do sodišča in Ministrstva za pravosodje, na zgražanje javnosti odgovarjajo, da je bilo vse v skladu z zakonom in da si je žrtev kriva kar sama. Medtem pa iz vseh koncev prihajajo podobne zgodbe in uradne statistike, ki potrjujejo, da ta primer ni osamljen. Je posledica uveljavljenih sistemskih praks. Zato nismo le solidarni z Zoranom Vaskrsićem in njegovo družino, temveč se zavedamo, da gre za skupni boj mnogih med nami pred organiziranim razlaščanjem, saj se kaj takšnega kmalu lahko zgodi vsakomur, ki zaradi kakršnegakoli razloga ne plača minornega zneska za storitev javnega podjetja. Zakoni, ki legalizirajo tovrstno situacijo, so nepravični.

This letter is being sent from the Social Center Rog in Ljubljana and the Slovenian node of the 15 October movement (#15o) in solidarity and common struggle. Our recent visit to IVI during the preparatory meeting for the convergence on Frankfurt in May was another networking opportunity with other autonomous spaces that develop self-organized structures and activities which are one of the important pillars of the struggle against the imposed logic of capital.

We were informed of your precarious status and current struggle to maintain the premise. In the organization of space, and desire for a location that allows us to organize community and reproduce ourselves autonomously, we face a common struggle. Like you, we struggle with the 'owner' of our premise (in this case the municipality of Ljubljana). This struggle, imposed by a process of gentrification and finacialization of our cities and communities, does not reflect the multiple realities seeking forms of expression, legitimacy and reproduction. Moreover, it tries to suffocate them ruthlessly by fitting them into pre-formed realities in order to maximize profitability. Through gentrification and predetermined structures imposed on our space, we are forced into equally predetermined and impoverished relationships and forms. These realities give us no autonomy in our choices of how to live, how to express ourselves and control over our reproduction. In addition to this, the powers making choices over our lives also directly profit from this control. Financial markets find new sites of expropriation, cities find new investors, and so on. Yet in return we receive no income. It only privatizes everything around us, further reducing access and dividing us into categories.