ROG Ideology 3 - synthesis

Rog Laibach

Wirtschaft Ist Tot

IZJAVE GLADOVNE STAVKAJOCIH DELAVCEV IZ KOVECJA

BODI PRED MINISTRSTVOM OB 12H. POKAŽI SOLIDARNOST, PRISPEVAJ, GRADI DRUGAČNO SKUPNOST!

http://www.youtube.com/watch?v=zUHCl4TUdTA&feature=related

copipejst

howgh

POZIV NA JAVNI SHOD V PODPORO STAVKAJOČIM DELAVCEM V KOČEVJU

Položaj migrantskih delavcev v Sloveniji je katastrofalen. Delavci, ki dejansko gradijo to deželo, ostajajo brez dogovorjenih plačil in socialnih pravic, ki jim pripadajo, ter nimajo možnosti, da dosežejo svojo pravico. Situacija je tako skrajna, da se zdi edini način, da se javno opozori na stisko in krivico, gladovna stavka, tako kot je to storila skupina delavcev v Kočevju, ki leto in pol niso dobivali plače.

Nehajmo se sprenevedati! Res pristajamo na to, da se bomo vozili po avtocestah ali živeli v stanovanjskih blokih, ki so grajeni na izkoriščanju in zlorabljanju ljudi? Priznajmo si, da so migrantski delavci sistemsko diskriminirani in dejansko neenakopravni! To koruptivno stanje je treba odpraviti in krivice popraviti.

http://www.njetwork.org/Poziv-Ministru-za-delo-druzino-in
IZRAZI SOLIDARNOST TUKAJ

Poziv ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetliku in Vladi RS, da sprejmeta odgovornost za brezvestno izkoriščanje in zlorabljanje migrantskih delavcev in da se nemudoma vključita v reševanje problematike skupine gladovno stavkajočih delavcev v Kočevju

Skupina migrantskih delavcev gladovno stavka od ponedeljka, 1. marca 2010. V baraki na robu Kočevja, ki ima škrbaste stene in je narejena iz lesa in polivinila ter je neprimerna za bivanje, se za svojo pravico borijo Mevludin Mostarlić (29), Samir Muhamedbegović (35), Nisad Huseinbašić (28), Samir Ljubijankić (33), Mustafa Begić (27), Jožef Lukač (54), Patrick Ištvan (60), Sead Husić (30), Sulejman Klitić (50), Almir Portić (28), Asmir Bošnjaković (25). Telesa so izpostavili mrazu, vlagi in gladovanju, da bi opozorili, da so v prihodnost Republike Slovenije vgradili svoje delo, znanje in mladost, niso pa bili za to plačani. So le še peščica od skupine 130 delavcev, med katerimi jih je večina razočarana in oropana zapustila Slovenijo.

Identitetne politike in mehanizmi izključevanja: kako se boriti proti zatiranju z intersekcionalnim pristopom?

Nedelja, 7. marca ob 17ih v SC Rog

Kako različne oblike diskriminacije vplivajo na življenja posameznikov? Ali seksizem, rasizem, homofobija, transfobija, diskriminacija hendikepiranih ljudi in drugi mehanizmi izključevanja enako (pri)zadevajo lezbijke, geje, migrant(k)e, revne in hendikepirane? Katera telesa so zaželena in dragocena, in katera nevarna, neprijetna, takšna, da jih je dopustno izkoriščati ali spregledati?

Kljub razglašanju enakopravnosti so posamezniki s svojimi osebnimi okoliščinami vpeti v družbene strukture moči, ki imajo zelo konkretne, materialne posledice. Intersekcionalni pristop k obravnavi multiple diskriminacije izprašuje odnose moči, hegemone diskurze, norme in vrednote, ki pogojujejo nastajanje subjektov, in predlaga nove strategije boja proti mehanizmom zatiranja in logiki družbenega vključevanja in izključevanja, ki izkorišča različne kategorije drugačnosti.

SOBOTA, 6.3.2010, 17H, TOVARNA ROG, SC ROG

KAKO SE POČUTIŠ NA DELOVNEM MESTU? »DOBRO.« A SE RES?
KOMU LAHKO PRIPOVEDUJEŠ O SVOJI SLUŽBI?
KOLIKOKRAT SI ZAVRNILA REDNO DELOVNO MESTO?
KAKO JE ŠEF REAGIRAL NA NOVICO, DA SI NOSEČA?
KOLIKOKRAT V SLUŽBI SLIŠIŠ, DA SI STROŠEK? DA SI PREDRAGA?
KAJ VAM SODELAVKE V SLUŽBI REČEJO, KO JIM POVESTE O KRIVICAH, KI SE VAM DOGAJAJO?
KOLIKO SI SPOSOBNA ŠE POTRPETI?

Hočemo enakopravnost!
Pravijo nam, da smo tatovi,
a mi smo delavci,
ki nočejo gospodarjev.
Dol s suženjstvom,
hočemo svobodo,
me smo delavke,
me smo delavke,
dol s suženjstvom,