V sredo, 31.3., ob 20h v Socialnem Centru Rog na Trubarjevi 72 v Ljubljani

PROJEKCIJA FILMA IN DISKUSIJA
POSLEDNJI ŽILNIK
Režiser: Dimitar Anakijev

Želimir Žilnik, doyen jugoslovanskega filma deluje kot režiser že vse od šestdesetih let. Veliko njegovih filmov je končalo v bunkerju. Enaka usoda ga je spremljala, ko je „pobegnil“ v Nemčijo ter tam skozi dokumentarne in igrane filme odslikaval realno (resnično) stanje nemške družbe.
Želimir Žilnik je edini jugoslovanski režiser, ki je na berlinskem festivalu igranega filma dobil Zlatega medveda, in sicer prav v času jugoslovanskega črnega vala.

1. april - Dan norosti (Predstavitev pobude za dezinstitucionalizacijo IZ-HOD z javno razpravo)

IZ-HOD, neformalna pobuda samoorganiziranih državljank in državljanov, v sodelovanju z Društvom Mostovi, Društvom Kralji ulice in Socialnim centrom Rog v četrtek, 1. aprila 2010, organizira DAN NOROSTI. Namen dogodka je seznanjanje javnosti s problematiko zapiranja ljudi v totalne ustanove in s prizadevanji za dezinstitucionalizacijo. Dan norosti, obogaten z raznovrstnim kulturnim programom (poezija, glasbene točke, jam session, orientalski ples), se bo med 14. in 19. uro odvijal na Prešernovem trgu, ob 20. uri pa se bo preselil v prostore Socialnega centra Rog (Trubarjeva cesta 72), kjer bo potekala predstavitev pobude IZ-HOD z javno razpravo. Večer se bo zaključil z zabavo ob živi glasbi.

KDO JE BUDALA?

LINK TO THE TEXT

LINK TO THE SECOND PART OF THE TEXT

ki bo v torek, 23. marca ob 15. uri, Socialni center Rog, Trubarjeva 72, Ljubljana.

Ljubljana se spreminja. Kot glavno mesto članice Evropske unije in zaradi zakoreninjenega antifašizma, kozmopolitskosti in odprtosti, postaja resnično globalno mesto. Vse pomembnejši del mestnega življenja postajajo migranti, ki so novi Ljubljančani in Ljubljančanke. Položaj migrantskih in prekernih delavcev ter beguncev pa je v Ljubljani slab. Velike težave, s katerimi se soočajo, izhajajo iz neprimernih konceptov družbe blaginje, ki so nastali v nekem drugem času, ko kroženje ljudi, idej in informacij ni bilo vrednota. Če hoče biti Ljubljana resnično globalno in odprto mesto, mora izumiti nove oblike družbe blaginje, ki bodo ustrezale novi kompoziciji njenega prebivalstva, ki je migrantska in mnogotera.

Izjava IWW in SC Rog po koncu stavke delavcev kočevske Prenove

Medijski prah okrog gladovne stavke delavcev kočevske Prenove in solidarnostne akcije, h kateri sta pozvala Socialni center Rog in IWW, se je polegel. Čas je, da podamo refleksijo te zadnje epizode boja postfordističnega proletariata in da pretopimo v njej nastala spoznanja v definicijo novih naskočišč in novih političnih izhodišč za osvobodilni boj prekercev sveta.

Prvega marca je enajst delavcev kočevske Prenove zaradi neplačanega dela s strani podjetnika Perkoviča začelo z gladovno stavko. Stavka kmalu postane objekt medijske pozornosti in politične instrumentalizacije. Skupina stavkajočih delavcev, ki so živeli v škrbasti baraki, popolnoma neprimerni za bivanje, so postali kulisa za politične spopade med dvema političnima in gospodarskima elitama, med ti. levico in ti. desnico. Predstavniki vlade, na primer Minister za gospodarstvo Lahovnik in direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Pogačar, so se na veliko stisko delavcev kočevske Prenove in delavcev nasploh odzivali s ciničnimi pozivi, naj delavci svojo usodo zaupajo institucijam pravne države. Po tednu sprenevedanja s strani predstavnikov države in perverznega merjenja moči med centri ekonomske in politične moči, v katerem so bili stavkajoči delavci zgolj pioni na šahovnici, se je zdelo, da ni izhoda iz slepe ulice, v kateri se je znašla skupina stavkajočih, ki je vse bolj postajala simbol vseh, ki živijo od svojega dela.