Identitetne politike in mehanizmi izključevanja: kako se boriti proti zatiranju z intersekcionalnim pristopom?

Nedelja, 7. marca ob 17ih v SC Rog

Kako različne oblike diskriminacije vplivajo na življenja posameznikov? Ali seksizem, rasizem, homofobija, transfobija, diskriminacija hendikepiranih ljudi in drugi mehanizmi izključevanja enako (pri)zadevajo lezbijke, geje, migrant(k)e, revne in hendikepirane? Katera telesa so zaželena in dragocena, in katera nevarna, neprijetna, takšna, da jih je dopustno izkoriščati ali spregledati?

Kljub razglašanju enakopravnosti so posamezniki s svojimi osebnimi okoliščinami vpeti v družbene strukture moči, ki imajo zelo konkretne, materialne posledice. Intersekcionalni pristop k obravnavi multiple diskriminacije izprašuje odnose moči, hegemone diskurze, norme in vrednote, ki pogojujejo nastajanje subjektov, in predlaga nove strategije boja proti mehanizmom zatiranja in logiki družbenega vključevanja in izključevanja, ki izkorišča različne kategorije drugačnosti.

SOBOTA, 6.3.2010, 17H, TOVARNA ROG, SC ROG

KAKO SE POČUTIŠ NA DELOVNEM MESTU? »DOBRO.« A SE RES?
KOMU LAHKO PRIPOVEDUJEŠ O SVOJI SLUŽBI?
KOLIKOKRAT SI ZAVRNILA REDNO DELOVNO MESTO?
KAKO JE ŠEF REAGIRAL NA NOVICO, DA SI NOSEČA?
KOLIKOKRAT V SLUŽBI SLIŠIŠ, DA SI STROŠEK? DA SI PREDRAGA?
KAJ VAM SODELAVKE V SLUŽBI REČEJO, KO JIM POVESTE O KRIVICAH, KI SE VAM DOGAJAJO?
KOLIKO SI SPOSOBNA ŠE POTRPETI?

Hočemo enakopravnost!
Pravijo nam, da smo tatovi,
a mi smo delavci,
ki nočejo gospodarjev.
Dol s suženjstvom,
hočemo svobodo,
me smo delavke,
me smo delavke,
dol s suženjstvom,

http://www.gauthiercornic.com/

http://www.gauthiercornic.com/

Gauthier je v Rogu poslikal pogorišče kneževine.

...in v sodelovanju z RGB dokumentiral en svetlobni fotosešn v transzentrali:
abstract light painting

(english version downstream)

Obeta se nam prva diskusija v sklopu dogodkov „ Adijo Bolonija, prihajamo!“. Na začetku bomo predstavili dogajanje, ki se ima zgoditi do vrha visokošolskih ministrov na Dunaju med 11.-14.03 marcem 2010, kjer bodo ti ob šampanjcu proslavljali deseto obletnico visokošolske bolonjske reforme. Temu bo sledila predstavitev študentskega gibanja v Italiji in na Nizozemskem, kjer so študentje z razlčnimi načini organiziranja dosegli veliko obetavnega. Italjanska aktivistka Stefania Azzarello bo poleg tega predstavila še mednarodno mrežo, ki se okvarja s konstruktivno kritiko izobraževalnega sistema, EduFactory. Za konec pa bo o svojem dosedanjem delu spregovorila Delovna skupina proti delu, ki se trenutno ukvarja z vprašanji študentskega dela, dela prek avtorskih pogodb in ostalih oblik prekernega dela v postfordizmu, z vprašanji reapropriacije javnega dobrega in javnih dobrin v luči krčenja socialne države.

dj Dimon @ Vest.si

V SC Rog smo spisali predstavitveni bilten. Zajema refleksijo našega delovanja v zadnjih štirih letih, definira nova izhodišča in je zato prelomen trenutek v samokonstituciji. Razglaša razveljavitev koncepta začasne rabe, na katerem je bila utemeljena uporaba dolgo časa zapuščenega kompleksa bivše tovarne Rog. Proti konceptom kreativnih industrij, kreativnega mesta in družbe znanja postavlja koncept novih institucij osvobodilne kreativnosti in znanja. "Sedaj se borimo za reapropriacijo kot samodoločne prakse in institucije - za nove institucije skupnega. In do tega imamo pravico! Ta pravica izhaja iz projekta vračanja moči vsem. Je torej mnogo večja, kot je bila pravica peščice, ki nam je skozi množično razlastitev, privatizacijo in lastninsko konsolidacijo vzela skoraj vso moč."

http://ninamvseeno.org/zdravje/e/izdelki_aditivi.aspx?group=pija%E8e

Socialni center Rog, v sredo, 10. februarja ob 19.00 uri

Avtorji in avtorice prispevkov na inovativne načine povezujejo produkcijo avtonomnih in samoupravnih prostorov z militantnim (aktivističnim) raziskovanjem, razmišljajo o razmerjih med družbenimi gibanji in institucijami vladnosti, se ukvarjajo s političnimi reprezentacijami umetnostnih praks, vključno z umetnostjo v širšem post-jugoslovanskem kontekstu. V tem pomenu lajšajo dialog med različnimi sferami neodvisne in nekomercialne produkcije, ki nastaja v prostorih, osvobojenih prostega trga, ideologije potrošništva in menedžerskega mišljenja zagovornikov javno-zasebnega partnerstva v industrijah znanja in kreativnosti. Novim oblikam izkoriščanja znanstvene, umetniške in intelektualne produkcije, vključno z vprašanjem prekernosti, bo namenjena tudi razprava, ki bo sledila uvodnim predstavitvam posameznih člankov.