Po uspešni testni uprizoritvi te vabim na lutkovno predstavo
ZAČARAN KRAJ, z zvočno podlago iz radijske igre, ki se bo zgodila
v nedeljo, 16. 12. 2007, v koncertni dvorani, Tovarna ROG.

Nastopa:
DERGI

Priparava in izvedba:
BARBARA
BULATOVIĆ

Začetek okRog 21.00h.
Konec okRog 21.25h.

ROGOVCI! PRIDITE NA PREDSTAVO V VEČJEM ŠTEVILU KOT STE PRIŠLI NA TESTNO UPRIZORITEV!

klik več informacij je tudi pod rubriko Dogodki, Dejavnosti.

Vstopnine ni!

PREDSTAVA TRAJA 25 minut, ZATO BODITE TOČNI!

klik poročilo s testne predstave klik

Čvekalnica za vsa vprasanja na temo koncertov ter delovanju koncertne dvorane...

Chat room for all questions about concerts and working of concert hall...

SOCIALNI CENTER ROG, PETEK, 7.DECEMBER OB 20IH

S predstavitvijo dela Socialnega centra (Laboratorija za globalno državljanstvo) in sledečim benefitom con tutti frutti gusto odpiramo veseli december, zaznamovan z najrazličnejšimi aktivnostmi za svobodo gibanja in pravico do bivanja. Proti nadzoru, omejevanju in normalizaciji, za svobodne, odprte, avtonomne relacije in prostore!

21. decembra Slovenija vstopa v Schengen. Pravijo, da vstopamo v Evropo brez meja in 21. decembra bodo alegorično sprejeli »božično darilo« od EU. A Evropa brez meja je brezmejna laž. Druga plat schengenskega sporazuma je ta, da se meje premaknejo navznoter v obliki večjega nadzora v javnih prostorih. Nabavili so celo SCHENGENBUS, s katerim bodo ljudem sledili na cesti in jih pregledovali, vpisovali v sistem SIS, preverjali stanje ogljikovega dioksida v vozilih, da bi ugotovili navzočnost ilegalnih migrantov. Nadzor, ki je bil prej koncentriran na fizični meji, se premakne na ulice, ceste, železniške in avtobusne postaje, počivališča in samske domove, njegov objekt pa postanemo prav vsi, ki se gibljemo po teritoriju. Schengen je že od samega začetka definiral sodobno in striktno migracijsko politiko v Evropi, sodobne tehnologije pa prispevajo k še večjemu nadzoru ne samo migracij, ampak tudi celotnega življenja. Steber evropske migracijske politike je Schengenski mejni sporazum, ki je na eni strani upanje (v trenutku, ko dobiš Schengensko vizo), na drugi pa brezup (ko te zaprejo v center za tujce ali deportirajo). Pa tudi svobodni, avtonomni, skupni in javni prostori, ki so pod nenehnim udarom institucij, so prva tarča nadzora in represije s strani bodisi mestne ali državne oblasti. Vse večja prekernost, nerazrešljiva statusna vprašanja sodobnih nomadov, globalnih državljanov sveta je rezultat kontrole in družbe tovarne FUCKTORY, kjer se kot dostojanstvo šteje dovoljenje za prebivanje, 300 evrov na mesec za 8 ur dela vsak dan, privatizacijo študija.

Ponedeljek, 10. december, 19ih
Uršula Lipovec Čebron
Zakaj v Sloveniji ni azila?

V prvem delu predavanja se bomo posvetili analizi slovenske azilne politike in jo primerjala z nekaterimi evropskimi državami, pri čemer bomo predstavili ljubljanski Azilni dom in postojnski Center za tujce skozi izkušnje nekaterih prosilcev za azil.
V drugem delu predavanja pa se bomo ukvarjali z dilemami, ki se navezujejo na metodologijo raziskovanja in aktivističnega delovanja na področju migracij, pri čemer nas bo posebej zanimalo vprašanje raziskovalne etike in pomen antropološkega pristopa pri delu z migranti.

SVETLI UTRINEK
FLAVTAJOČI MARTIN - klikni za video

Ponedeljek, 3. december, ob 19. uri

Mojca Pajnik
Migracije in človekove pravice

V obdobju ustvarjanja nacionalnih držav je obveljalo, da je svobodo in suverenost ljudstva mogoče doseči zgolj s popolno nacionalno emancipacijo, ki naciji podeli legitimnost s postavitvijo nacionalne vlade in z zamejeno teritorialno suverenostjo. Utemelji se ideologem, da bi bile nacije brez tega oropane človekovih pravic. Univerzalni in kozmopolitski utopični moment človekovih pravic je z realizacijo nacionalnih držav projeciran v položaj nihanja med paradigmo liberalne individualnosti in nacionalne suverenosti – ta pa nikjer ni bolj absolutna kot pri vprašanjih migracij in begunstva. Človekove pravice kot pravice individuuma so se izkazale za praktično neizvedljive kadarkoli so se pojavili ljudje, ki niso bili (več) državljani suverene države. Zdi se, da so se človekove pravice vzpostavile z izključevanjem določenih ljudi tako iz države-nacije kot iz koncepta človekovih pravic, pa čeprav so nastale ravno iz nasprotnih razlogov. Manjšine, ljudje brez državljanstva, begunci so prisiljeni interpetirati svoja življenja ne v kontekstu pravic, ampak dolžnosti do nacionalnih držav. Postavlja se vprašanje, ali smo danes sposobni prepričljivo misliti človekove pravice, ki bi bile drugačne od državljanskih pravic (kot privilegija naturaliziranih z rojstvom, tistih, ki so »prave etničnosti«); primeri namreč kažejo, da izguba nacionalnih pravic pomeni izgubo človekovih pravic.

Vabljeni na predstavitev projekta Brloga avtorice Majde Gregorič, ki bo v prostorih Cirkulacije 2 v tovarni Rog v Ljubljani v četrtek, 29. novembra 2007, ob 21. uri.

Sodelujoči: Majde Gregorič, Boštjan Leskovšek, Milan Kristl, Ksenija Čerče in Luka Prinčič.

Projekt Brlog je interdisciplinarno umetniško raziskovanje. Je čutno pripovedno delovanje prvobitnosti v perspektivi bodočega.

Kafkova novela Brlog je nastala 1923 v času psihotičnega vzpona nacizma. Postavljam ga v tovarno Rog, kjer se intertekstualnost med vizualnim, zvočnim, performativnim in literarnim medijem vzpostavi kot oblika začasnosti, spremenljivosti skozi komunikacijo in prevode med različnimi načini izraznosti.

Obveščamo vas, da je predavanje Hajrudina Hromadžiča v sklopu Ciklusa predavanj o migracijah in globalni pravičnosti prestavljeno na sredino decembra. O natančnem datumu vas bomo še obvestili. Cilkus predavanj se z Mojco Pajnik nadaljuje 3. decembra.

Za odpoved se opravičujemo.

kva je usi na demonstracije

@ NOBENE DEMONSTRACIJE NISO USPELE

@ NOBENA REVOLUCIJA NI RESILA NS ZEMLJANOV

@ CE ZA IDEJE TECE KRI IDEJE UMREJO( v keri drzavi je kratek cas obstajal samo organiziran komunizm marksizem potem je to gibanje zatrlaBOLSEVISKA armada a filozofi

@ ZIVEL boj za druzino hiso pogansko vero naravo in zivljenje nad negativno nulo+ind veliko ns borcev se bori na use nacine vecina s puskam

@ POCASI SE KUHA TA VROCA JUHA KO NAM BO PREKIPELO BO ZAGORELO

@ ZA POLITIKE(sovraznike druzbe) JE JE SMRT PRELAHKA KAZEN

jest ze pocasi pisem tzo filozofijo kako bi lahko sistem funkcioniral bres kesa za use ind a pocas preberi spodaj +alko +hasis