Vabljeni na snemanje koncerta v zivo v studio vest.si

V četrtek, 13.12., ob 20:00 bomo studio 141 na Vesti zopet prepustili glasbi. Tudi tokrat bo prihajala iz globočin naših gostov, še posebej - bi si upala trditi- iz Hazemine Minke Đonlić.

oglejte si video vabilo (posneto v prostorih RBS Productions)

Vabilo na Švic mikrofona (Minka-live)

Prispevek:Katja Lenart - vest.si

Po uspešni testni uprizoritvi te vabim na lutkovno predstavo
ZAČARAN KRAJ, z zvočno podlago iz radijske igre, ki se bo zgodila
v nedeljo, 16. 12. 2007, v koncertni dvorani, Tovarna ROG.

Nastopa:
DERGI

Priparava in izvedba:
BARBARA
BULATOVIĆ

Začetek okRog 21.00h.
Konec okRog 21.25h.

ROGOVCI! PRIDITE NA PREDSTAVO V VEČJEM ŠTEVILU KOT STE PRIŠLI NA TESTNO UPRIZORITEV!

klik več informacij je tudi pod rubriko Dogodki, Dejavnosti.

Vstopnine ni!

PREDSTAVA TRAJA 25 minut, ZATO BODITE TOČNI!

klik poročilo s testne predstave klik

ON THE GROUND (klikni za video)

SOCIALNI CENTER ROG, PETEK, 7.DECEMBER OB 20IH

S predstavitvijo dela Socialnega centra (Laboratorija za globalno državljanstvo) in sledečim benefitom con tutti frutti gusto odpiramo veseli december, zaznamovan z najrazličnejšimi aktivnostmi za svobodo gibanja in pravico do bivanja. Proti nadzoru, omejevanju in normalizaciji, za svobodne, odprte, avtonomne relacije in prostore!

21. decembra Slovenija vstopa v Schengen. Pravijo, da vstopamo v Evropo brez meja in 21. decembra bodo alegorično sprejeli »božično darilo« od EU. A Evropa brez meja je brezmejna laž. Druga plat schengenskega sporazuma je ta, da se meje premaknejo navznoter v obliki večjega nadzora v javnih prostorih. Nabavili so celo SCHENGENBUS, s katerim bodo ljudem sledili na cesti in jih pregledovali, vpisovali v sistem SIS, preverjali stanje ogljikovega dioksida v vozilih, da bi ugotovili navzočnost ilegalnih migrantov. Nadzor, ki je bil prej koncentriran na fizični meji, se premakne na ulice, ceste, železniške in avtobusne postaje, počivališča in samske domove, njegov objekt pa postanemo prav vsi, ki se gibljemo po teritoriju. Schengen je že od samega začetka definiral sodobno in striktno migracijsko politiko v Evropi, sodobne tehnologije pa prispevajo k še večjemu nadzoru ne samo migracij, ampak tudi celotnega življenja. Steber evropske migracijske politike je Schengenski mejni sporazum, ki je na eni strani upanje (v trenutku, ko dobiš Schengensko vizo), na drugi pa brezup (ko te zaprejo v center za tujce ali deportirajo). Pa tudi svobodni, avtonomni, skupni in javni prostori, ki so pod nenehnim udarom institucij, so prva tarča nadzora in represije s strani bodisi mestne ali državne oblasti. Vse večja prekernost, nerazrešljiva statusna vprašanja sodobnih nomadov, globalnih državljanov sveta je rezultat kontrole in družbe tovarne FUCKTORY, kjer se kot dostojanstvo šteje dovoljenje za prebivanje, 300 evrov na mesec za 8 ur dela vsak dan, privatizacijo študija.

Ponedeljek, 10. december, 19ih
Uršula Lipovec Čebron
Zakaj v Sloveniji ni azila?

V prvem delu predavanja se bomo posvetili analizi slovenske azilne politike in jo primerjala z nekaterimi evropskimi državami, pri čemer bomo predstavili ljubljanski Azilni dom in postojnski Center za tujce skozi izkušnje nekaterih prosilcev za azil.
V drugem delu predavanja pa se bomo ukvarjali z dilemami, ki se navezujejo na metodologijo raziskovanja in aktivističnega delovanja na področju migracij, pri čemer nas bo posebej zanimalo vprašanje raziskovalne etike in pomen antropološkega pristopa pri delu z migranti.

SVETLI UTRINEK
FLAVTAJOČI MARTIN - klikni za video

Video utrinki s koncerta
za boljso kakovost si privoscite obisk v zivo.

ETHNODELIA JAM - part1

ETHNODELIA JAM - part2

ETHNODELIA JAM - part3 JOVANO JOVANKE

ETHNODELIA JAM - part4 (mesich in a bato)

lp

ni kaj, bo treba kar priti in v zivo poslusati. Moj telefon ne zmore prikazati tega, kar lahko vidite in slisite na mestu dogodka...
raje malo stisajte zvok, ker je hrescec (skoraj enake kakovosti kakor video)

JAZZ utrinek - klikni za video

Ponedeljek, 3. december, ob 19. uri

Mojca Pajnik
Migracije in človekove pravice

V obdobju ustvarjanja nacionalnih držav je obveljalo, da je svobodo in suverenost ljudstva mogoče doseči zgolj s popolno nacionalno emancipacijo, ki naciji podeli legitimnost s postavitvijo nacionalne vlade in z zamejeno teritorialno suverenostjo. Utemelji se ideologem, da bi bile nacije brez tega oropane človekovih pravic. Univerzalni in kozmopolitski utopični moment človekovih pravic je z realizacijo nacionalnih držav projeciran v položaj nihanja med paradigmo liberalne individualnosti in nacionalne suverenosti – ta pa nikjer ni bolj absolutna kot pri vprašanjih migracij in begunstva. Človekove pravice kot pravice individuuma so se izkazale za praktično neizvedljive kadarkoli so se pojavili ljudje, ki niso bili (več) državljani suverene države. Zdi se, da so se človekove pravice vzpostavile z izključevanjem določenih ljudi tako iz države-nacije kot iz koncepta človekovih pravic, pa čeprav so nastale ravno iz nasprotnih razlogov. Manjšine, ljudje brez državljanstva, begunci so prisiljeni interpetirati svoja življenja ne v kontekstu pravic, ampak dolžnosti do nacionalnih držav. Postavlja se vprašanje, ali smo danes sposobni prepričljivo misliti človekove pravice, ki bi bile drugačne od državljanskih pravic (kot privilegija naturaliziranih z rojstvom, tistih, ki so »prave etničnosti«); primeri namreč kažejo, da izguba nacionalnih pravic pomeni izgubo človekovih pravic.

Vabljeni na predstavitev projekta Brloga avtorice Majde Gregorič, ki bo v prostorih Cirkulacije 2 v tovarni Rog v Ljubljani v četrtek, 29. novembra 2007, ob 21. uri.

Sodelujoči: Majde Gregorič, Boštjan Leskovšek, Milan Kristl, Ksenija Čerče in Luka Prinčič.

Projekt Brlog je interdisciplinarno umetniško raziskovanje. Je čutno pripovedno delovanje prvobitnosti v perspektivi bodočega.

Kafkova novela Brlog je nastala 1923 v času psihotičnega vzpona nacizma. Postavljam ga v tovarno Rog, kjer se intertekstualnost med vizualnim, zvočnim, performativnim in literarnim medijem vzpostavi kot oblika začasnosti, spremenljivosti skozi komunikacijo in prevode med različnimi načini izraznosti.