naslikalGalTič

Odlazi cirkus

Odlazi cirkus iz našeg malog grada
Širokim drumom što izlazi na most.

Odlazi cirkus i ja se pitam sada:
ko je domaćin a ko je bio gost?

Nestaje cirkus u širokoj ravnici.
U kišnoj noći za njim se srebri trag.
Odlazi fakir i artisti na žici
i tužni pajac što bio mi je drag.

Dal' je sve bilo samo fol?
Dal' je sve samo jeftin trik?

Nevenka Koprivšek, Ljubljana
30.01.2021 ob 05:00

Pa je šel še en prostor svobode: Kersnikova, Poligon, zdaj Rog, Metelkova 6. Kaj še? Če smo spomladi in poleti kolesarili vzneseno in v upanju, da bo prišel čas z manj represije, je bil ta pohod po ulicah in mimo magistrata, obkroženega z robokopi, nov udarec že tako razrahljanemu zaupanju v kakršnokoli oblast in upanju na boljši jutri. Še prejšnji teden sem – tudi zaradi dolgoletnega zglednega sodelovanja – morda naivno verjela, da je MOL naš zaveznik v ustvarjanju strpne, raznolike kulturne krajine v mestu. In četudi se nismo vedno strinjali, je dialog vedno temeljil na podlagi skupnih vrednot: da Ljubljana ne izključuje, temveč stremi k temu, da je mesto za vse, tudi za najbolj ranljive, robne in spregledane, tiste, na začetku svojih umetniških poti. Pa tudi za tiste, ki ne pristajajo na obstoječi tržni sistem, a so prav tako del družbe, meščani tega mesta.

a ti to razumeš? jaz ne. a verjameš?

na obvestilu sem opazil dve napaki: datum opravljene inšpekcije 2.1.2021 in omenjena prepovedna odločna. b je na tipkovnici zraven n.

in progress

---------------------( Big Mama is watching you

Napad na Rog ali doktrina šoka

Podrobnosti
Objavil(a) Rok Kralj
Ustvarjeno 23 Januar 2021
Zadetkov: xxxx

Pred kratkim smo lahko sredi Ljubljane videli, kaj pomeni in kako deluje "doktrina šoka". Mislimo na poseg v prostorih bivše tovarne Rog. Leta 2007 je kanadska avtorica in aktivistka Naomi Klein v znameniti knjigi Doktrina šoka (The Shock Doctrine: The Rise of Disaster Capitalism) opisala mehanizme delovanja sodobnih neoliberalnih politik prostega trga. Povedano na kratko: radikalne spremembe v smeri privatizacije in komercializacije naravnih virov, javnih storitev, svobodnih prostorov itd. so najlažje izvedljive takrat, ko je družba v šoku – bodisi zaradi notranjih okoliščin (državni udar, ekonomska kriza itd.), bodisi zaradi zunanjih okoliščin, npr. v primeru naravne katastrofe.