ČE JE MESTO LEPO, ŠE NE POMENI, DA SE IMAJO V NJEMU VSI FAJN

Mestna občina Ljubljana je v teh dneh vprašanje prenove bivše tovarne Rog ponovno potisnila v ospredje. Razlog za to je, da se je po več neuspešnih razpisih za javno-zasebno partnerstvo, ki niso pritegnili nobenega investitorja, odločila prenovo izpeljati sama. Gradnje Centra sodobne umetnosti Rog oz. Centra Rog, v katerega izvedljivost in uspešnost so podvomili tudi mednarodni strokovnjaki, se namerava lotiti junija 2014, navkljub temu, da za to nima zagotovljenih sredstev in da nima jasne vizije, kako bo Center deloval, tako na ravni upravljanja kot spodbujanja ustvarjalnosti.

Uporabniki tovarne Roga, ki v njej že aktivno delujemo na mnogoterih področjih, z zanimanjem spremljamo najnovešje manevre občinskih načrtovalcev prenove tovarne Rog in ob tej priložnosti ponovno poudarjamo:

• v bivši tovarni Rog dnevno poteka pisan nabor dejavnosti. Te povezujejo Rog v živ in dinamičen organizem, ki je v svojem bistvu heterogen, kontradiktoren in neulovljiv. Ker je takšen, je ves čas v nastajanju in ravno ta proces, ki je hkrati sodelovalen in konflikten, ohranja njegovo vitalnost in s tem ustvarjalnost ter produktivnost. Namen načrtovalcev MOL je žive vsebine v Rogu odstraniti, nato pa po prenovi v očiščen in sterilen prostor naseliti podobne, a pod popolnoma drugačnimi pogoji – takšnimi, ki bodo v prid tistim, ki so že privilegirani, medtem ko bodo drugi, ki so v večini, ponovno potegnili kratko. V ta namen naj bi (poleg denarja, ki je bil porabljen v preteklosti) porabila najprej 265.000,00 evrov javnega denarja za novo gradbeno dokumentacijo, saj stara ne velja več, ter fantomskih 13,4 milijone evrov v letih 2015 in 2016, za katere ne ve, kako jih bo pridobila. Verjetno pa lahko glede na trenutne krizne razmere sklepamo, da bo zanje prisiljena rezati druge javne programe.
• v bivši tovarni Rog potekajo številne dejavnosti, ki očitno zadovoljujejo potrebe različnih posameznic in posameznikov in s tem tudi mesta. Dvomimo, da bi drugače že sedem let v nevzdržnih pogojih (denimo brez elektrike) vztrajale in se razvijale različne iniciative in dejavnosti. Vendar pa se te potrebe zadovoljujejo na drugačen način, kot jih predlaga MOL: potekajo samo-organizirano, od spodaj navzgor, tako, da uporabniki glede na pestrost družbe (in s tem potreb) rešitve razvijajo in izvajajo sami. Dosedanje izkušnje so potrdile, da je ta pristop pravilen, saj drugače ne bi bili priča tako raznovrstnim vsebinam, ki se odvijajo. Zato Rog pomeni možnost delovanja za raznoliko kulturno in socialno produkcijo, ki drugače nima prostora v mestu. Takšen poseg v prostor tako ne pomeni le nadaljevanja procesa razslojevanja v mestu, temveč tudi politično odločitev – izničevanje avtonomnih prostorov in razbijanje legitimnosti političnega, kulturnega in drugega samo-organiziranja. Kriza, ki se ne bo tako zlahka končala, in z njo varčevalni ukrepi ter izginjanje mnogih javnih programov, bodo razmere v mestu zgolj zaostrili in povečali število ljudi, ki svojih raznolikih potreb in vizij ne morejo izpolnjevati znotraj formalnih programov. Zato smo prepričani, da je načrt uničenja enega izmed stičišč, ki ohranja možnosti za razvijanje drugačnih programov, v pričujočih razmerah nadvse nespametna odločitev.

Mesto ne potrebuje še ene lepe stavbe, prazne vsebin. Še manj potrebuje ograjeno, več let samevajoče gradbišče (četudi je začasno spremenjeno v parkirišče), kar je glede na pomanjkanje sredstev za izvedbo projekta realističen scenarij. Nujno pa potrebuje prostore, v katerih bodo prebivalci mesta lahko zadovoljevali svoje potrebe. Namesto trošenja denarja za nespametne projekte, naj MOL denar raje preusmeri k obstoječim izraženim potrebam skupnosti. Med drugim naj z ureditvijo osnovne infrastrukture ter pogojev za delovanje omogoči (še) kvalitetnejše izvajanje vseh raznolikih aktivnosti in iniciativ, ki tvorijo kompleksno in pisano tvorbo na območju bivše tovarne Rog.

Aktivni uporabniki bivše tovarne Rog

V Ljubljani, julij 2013

MARIAMAGDALENA2013eurotourVtovarniROG26.06.2013ob22h

Benefit za kazni Vstajniških socialnih delavk

Oblast ne mara, da smo glasne, da se pojavljamo in opozarjamo na tisto, kar bi lahko rušilo obstoječa razmerja moči; ne mara, da smo politično nekorektne, da za sabo puščamo sledi, da ne priznavamo njihove avtoritete in da vstopamo, kjer smo nepovabljene. Ker nas želi disciplinirati, pokoriti, utišati in krotiti (kot to počne z vsemi oblikami upora in solidarnosti), nas kriminalizira – najpogosteje z izstavljanjem kazni. Ker smo solidarne in ker želimo vsak tak poskus izkoristiti za samo-organiziranje, se pridružujemo praksam skupnega odplačevanja kazni. Na »Krvavo nekorektnem žuru« bomo zbirale denar za svoje kazni - v svojem delovanju smo uspele nabrati slabih 500€ kazni (commencing countdown... ;)

44 let v Rogu

27. aprila 2013 smo za nekaj ur ponovno oživeli že dolgo zapuščene prostore Kina Triglav. Stavba je že od leta 2010 v lasti Selezijanskega doma Kodeljevo, kateremu je bila predana v last po denacionalizacijskem postopku, pri čemer lokalna skupnost ni imela nobene možnosti, da bi vplivala na odločanje o rabi prostora, ki je bil pred tem skupen. Žalostna usoda Kina Triglav je tpipičen primer prilaščanja skupnega na račun siromašenja skupnosti zaradi partikularnih interesov. V odtujenih kinodvoranah, nedostopnih stanovanjiih in propadajočih poslopjih je na delu sistematično razgrajevanje skupnega s strani kapitala in izključno v njegovem interesu.

(english bellow)

Hub meeting / povezovalno srečanje 2013 Maribor–Ljubljana je nadaljevanje procesa srečanj evropskih gibanj. Izmenjevali smo izkušnje s petih področij: znanja, migracij, radikalnega socialnega dela, vladovanja v mestu in konstituirajočega procesa. Izhajajoč iz lokalnih razlik smo razpravljali o odpiranju skupnega prostora, v katerem razumemo Evropo ne kot geografski prostor, razdeljen z mejami in definiran s strani hegemonskih struktur, temveč jo razumemo kot regijo, ki jo definirajo boji. Zato vanjo vključujemo tudi boje Arabske pomladi ter upoštevamo razlike med severom in jugom. To je proces, v katerem mislimo skupni prostor skozi rezoniranje lokalnih bojev proti transnacionalnem nivoju.

Hub Meeting 2013 Program:
https://hubmeeting20a.wordpress.com/

(english bellow)

Upori proti varčevalnim ukrepom so zajeli celotno Evropo in Sredozemlje. Po arabskih pomladih, zasedbi trgov v Španiji, množičnih protestih proti varčevanju na Portugalskem in v Italiji ter dramatičnem uporu proti evropski krizni diktaturi v Grčiji, so se vstaje razširile po Vzhodni Evropi, zlasti Sloveniji, Bolgariji in na Hrvaškem.

Vstaje po Evropi in Sredozemlju so množičen izraz ogorčenja nad neoliberalnim vladanjem in krizno diktaturo ter izražajo zahtevo po demokratizaciji družbe in nadzoru ljudstva nad skupnim dobrim. Množice na ulicah napadajo korupcijo, privatizacijo in razlastitev. Zahtevajo pa socialne pravice in pravice skupnega dobrega. Te vstaje so tudi jasen izraz krize predstavniške demokracije. Medtem ko vse vstaje označuje značilno geslo Nihče nas ne predstavlja, iščejo ljudje znotraj samega boja družbene in politične prakse, ki bi omogočile ustvarjanje močnih orodij za družbene spremembe.

Pogovor z Irene Ragazzini iz Unitierra, Oaxaca, Mehika

V petek, 5. aprila ob 18.00 v Socialnem centru Rog

"Zdi se, da poteka vstaja. Ob tem moramo vztrajati: vstaja slehernikov. Ne gre za vpad, za posebno vojno epizodo. Včasih so sleherniki primorani, da vpadejo, kar tudi storijo. Toda to ne opredeljuje revolucionarne spremembe in tistega, kar se dogaja potem.

Pri vstaji ne gre za nenadno spremembo oblasti ali politik, med drugim zato, ker so se sleherniki naučili biti globoko nezaupljivi do tega, kar se dogaja zadaj. Tako vedo, da so spremembe oseb v strukturah oblasti zgolj iluzorne in začasne (...) tekoča vstaja predpostavlja spremembo drže, ki izhaja iz proporcionalnosti (...) Skupen smisel je nekaj, kar obstaja v skupnosti. In prva stvar, ki se jo lahko naučimo od slehernikov, je da na splošno ne moremo preživeti brez skupnosti in da moramo misliti od tam kjer smo, z nogami na tleh, prepoznavajoč, da smo preprosti smrtniki.