"Z besedo predaja človek človeku svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajajo svoja čustva."

Georgij Plehanov

Tovarna Rog že od svojega nastanka leta 2006 izvor unikatnega ustvarjanja mnogih angažiranih posameznikov in posameznic, ki želi že tako raznovrstni Ljubljani le še povečati kulturno vrednost. Zasedli so zapuščeni objekt, ki ni nikogar zanimal in le odvračal poglede. Sedaj je eden najbolj zanimivih, pisanih mest, s popolnoma drugačnim, boljšim sporočilom javnosti. Gre za prostor svobodnega ustvarjanja umetnosti, družbe in politike, brez zunanjega vpliva. Prav to mesto je postalo eno izmed najpomembnejših zbirališč in središče številčnih iniciativ in posameznikov, od skejterjev do političnih aktivistov, od umetniških duš do vrtičkarjev. Prostori so namenjeni skratka vsem, ki želijo ustvarjati, spoznavati nove ljudi, se udeleževati aktivnosti, ki sicer v širši javnosti niso prisotne. Kljub nezanimanju in ignoranci občine, Rog doživlja razcvet in bi ga lahko tudi v prihodnosti. Na žalost je znova eno izmed največjih ljubljanskih kulturnih središč zopet v težavah. Žalostno je da se predvsem pred ideje o multikulturnosti, razumevanju, ustvarjanju in spreminjanju sveta na boljše, postavlja tržne interese. V svetu se zopet pojavlja izključevanje oseb, ki ne ustrezajo čez dalje številčnejšim merilom. Posledično se zapostavljene osebe zatečejo na mesta, kot je Rog, kjer najdejo svojo uteho. Projekt izgradnje novega »Roga« je popoln nesmisel, kajti skozi desetletje se je ustvarilo unikatno, neponovljivo socialno okolje, katerega ne bo več možno vzpostaviti v prihodnosti. Ne vidimo poante v načrtu prihodnjega Roga, kjer bi se vrsto vsebine objektivno določalo, saj miselni tokovi ne smejo biti omejeni s kapitalističnimi načeli. Borili se bomo z Rogovci, z ramo ob rami, in zastopali načela multikulturalizma, strpnosti, prednosti kapitala pred interesi in predvsem ljudmi, ter komercializaciji še enega kulturnega središča. V društvu Socioklub podpiramo ohranitev avtonomne Tovarne Rog, saj verjamemo v boljšo prihodnost za vse in predvsem v nadaljnjo graditev boljšega mesta za vse. Nikoli ne bomo opustili upanja za boljšo in ustvarjalnejšo bodočnost. Hkrati obsojamo vsa dejanja Mestne občine Ljubljane, ki bi lahko izbrali veliko primernejšo alternativo in pristop sam. Izražamo jim vso potrebno podporo pri doseganje medsebojnega soglasja med Rogom in MOL.

Razvoj mesta niso le mostovi, tlakovani trgi, športni objekti, urejeni parki in otroška igrišča, ampak seveda tudi novi konflikti, nove jezne in nerazumljene skupine, ki si vzamejo svoj prostor.

Bilo je v soboto zjutraj, 31. oktobra 2015, na vrhuncu begunske krize v Sloveniji. Država je prav tedaj vzpostavljala Šentilj kot točko izhoda beguncev iz Slovenije v Avstrijo, retorika politike pa se je vse bolj zaostrovala. Ljubljanske ulice so bile jutranje opustele. A kdor je hodil po Trubarjevi ulici ob zidu nekdanje tovarne Rog, je zlahka zaznal sicer pridušen vrvež dogajanja na dvorišču. Nenavadno za ta del Trubarjeve je bilo le veliko število različnih kombijev na parkiriščih ob cesti: od popolnoma novih bleščečih mercedesov do na roko prebarvanih in z domišljijo opremljenih. Z eno skupno značilnostjo: polni so bili oblek, opreme in hrane.

Naše mesto je vsak dan lepše. Popravili so ceste, zasadili parke in v parke postavili klopi za starčke, za otroke pa gugalnice. Sezidali so mnogo novih hiš, vse druge so pobelili, stare hiše pa so sklenili podreti. Tako staro hišo imajo tudi v Rumeni ulici. (Ela Peroci)

Naše mesto je vsak dan lepše. Postavili so stadion, ob ceste nasadili zelenje, starčki prisedajo h Kavalirju, mladi pa se vozijo na bicikLJu. Dobili smo skupen prometni prostor in mostove. Predvsem mostove.

Vse to smo dobili. Ustvarili pa smo avtonomno tovarno Rog. Dolgo je bila zapuščen, zatohel in razpadajoč monolit, s katerim si ne občina, ne občani niso mogli dosti pomagati. Leta 2006 pa jo je zasedla skupina angažiranih posameznikov in posameznic. Kot odgovor na pomanjkanje javnih družbenih prostorov, jo je preobrazila v kraj, kjer lahko (so)deluje vsakdo - športno, politično, umetniško, glasbeno, kiparsko, debatno, gradbeno, aktivistično. Kljub nesodelovanju občine in izključenosti iz meste električne napeljave, kljub občasnemu bojkotu javnosti in sosedov, je avtonomna tovarna Rog prerasla v eno najpomembenjših urbanih središč in zbirališč. V desetih letih se je v sobe in sobane naselilo več ducat iniciativ in posameznikov, od skejterjev do aktivistov, od vrtičkarjev do filozofov.

* https://soundcloud.com/radioprvi/tovarna-rog-1-oglasanje-rastko-pecar-dana-avgustin
* https://soundcloud.com/radioprvi/tovarna-rog-2-oglasanje-aigul-hakimova-miha-blazic-hasan-rastko-pecar
* http://radiostudent.si/dru%C5%BEba/tovarna-rog/bagri-v-rogu
* http://www.24ur.com/novice/slovenija/jankovic-pohitel-z-rusenjem-pred-tovarno-rog-ze-stoji-stroj-za-rusenje-rogovci-pozivajo-k-uporu.html
* http://siol.net/novice/slovenija/policija-in-varnostniki-pred-tovarno-rog-bodo-protestniki-preprecili-rusenje-foto-419026
* tovarna.org

Razstava podpore DSU Rog (Decentralizacija sodobnih umetnosti Rog) je nastala zelo hitro v zelo specifičnem kontekstu spora med uporabnicami in uporabniki Tovarne Rog ter Mestno občino Ljubljana in njenim županom Zoranom Jankovićem. Ta spor je eskaliral v noči na ponedeljek, ko so v Tovarno nasilno vdrli gradbeni stroji ter varnostniki zasebne varnostne službe Valina, čemur je sledil 11-urni boj za nadzor nad področjem Tovarne, v katerem je uporabnikom in uporabnicam uspelo odstraniti varnostno službo in zavarovati celoten kompleks, pri čemer je v naših rokah ostal roza bager. To je prva plast konteksta: razstava je umeščena v de facto polno avtonomnem prostoru. A kljub temu začetnemu uspehu spor ni končan in glede na izjave župana in njegovo nepripravljenost na realen dialog s Skupščino Tovarne v kratkem pričakujemo, da bo na podlagi začasne sodne odredbe poskusil uveljaviti lastninsko pravico s pomočjo policije. Na to smo fizično pripravljeni, a obenem si želimo, da do tega sploh ne bi prišlo, zato na vseh področjih gradimo javno mrežo podpore, katere namen je izvajanje javnega pritiska na MOL, od katere zahtevamo, da pripozna vrednost obstoječih dejavnosti v Rogu, prepreči nadaljno eskalacijo konflikta, odstopi od projekta Center Rog in stopi v dialog s Skupščino Tovarne glede prihodnosti Roga. Predvsem pa poudarjamo, da gre pri tem primarno za politično in ne pravno vprašanje, še toliko manj pa problem, ki bi se ga reševalo z represijo. DSU Rog je zamišljena kot široka razstava umetnic, umetnikov, kustosov in kustosinj vseh generacij in vseh prominenc, od študentov do uveljavljanih in mednarodno priznanih umetnikov, ki so s svojim delom in imenom pripravljeni podpreti Avtonomno Tovarno Rog. Fokus razstave je tako usmerjen na veliko število sodelujočih, pri čemer se ideja podporne razstave navezuje na običajno obliko podpornega pisma, torej so v ospredje postavljena imena sodelujočih in ne sama dela.

Podpisani zaposleni na Oddelku za pedagogiko in andragogiko ter na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ostro obsojamo brutalnost in nasilje, ki se je vzpostavilo ob konfliktu med Mestno občino Ljubljana oziroma njenim županom Zoranom Jankovićem ter mnogoterimi uporabniki in uporabnicami tovarne Rog. Zgroženi smo nad načinom reševanja konflikta, ki se, kot kaže urbana zgodovine zasedb in začasnih rab degradiranih, neuporabljenih, zapuščenih površin in prostorov v Ljubljani, zopet ponavlja po enakem scenariju, kot ga je mlada, alternativna urbana kultura doživela leta 2002 v primeru Avtonomne cone Molotov ter ob neštetih poskusih rušenja AKC Metelkove mesto v zadnjih dveh desetletjih. Urbana prestolnica, kot je Ljubljana, si ne sme privoščiti pritlehnih provokacij, da nad mlade in ustvarjalne umetnike, aktiviste, študente, kulturnike, ustvarjalce in druge uporabnice in uporabnike Roga sredi noči pošlje zasebno varnostno službo in provokativni rušilni stroj, potem pa, če se bo zgodovina ponovila, čaka na izčrpavanje in dokončno izčrpanje kreativne energije in volje.

Vprašanje Tovarne Rog je politično vprašanje. Tako MOLu kot nam je po dogodkih ponedeljkovega jutra skupen interes v tem, da situacijo umirimo. V nasprotju z MOL-om mi situacijo v polnosti nadzorujemo. Tovarna Rog je danes de facto avtonomno območje, Rogovci nadzorujemo tudi vhod, ki je bil pred ponedeljkovo agresijo s strani MOL pod nadzorom varnostnikov Valine. Tako bo tudi ostalo. Davljenje ljudi do nezavesti in lomljenje kosti je za nas nesprejemljivo. Valina, po včerajšnjih brutalnostih, v Tovarni Rog ni več dobrodošla. Vhod bomo nadzorovali sami.

Občina je bila tista, ki je sprovocirala zaostritev, ko je nad nas poslala plačane nasilneže. Župan osebno izbira nasilna sredstva, mi pa se na njih defenzivno odzivamo. V ponedeljek smo pokazali, da smo pri tem uspešni. Izprijeno je, da se Janković sedaj izogiba odgovornosti za dejanja svojih lastnih varnostnikov. Nasilja nad nami ne bo zganjal nihče in upamo, da je to gospodu Jankoviću jasno. Vsak samovoljni korak MOL nas je okrepil, s farso, ki so si jo zakuhali v ponedeljek, pa so nas prisilili, da se dokončno zaženemo. Gibanje je danes živo in organizirano, vključuje nove in nove organizirane strukture in sestoji iz več sto posameznikov. Pripravljeni smo na nove poskuse posega v našo skupnost z zavestjo, da jih bomo uspešno odbili.

SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana podpira delovanje avtonomnega prostora Tovarne Rog in nasprotuje ukrepom Mestne občine Ljubljana, ki načrtuje rušenje objektov na območju tovarne.

V desetih letih so rogovci in rogovke v težkih produkcijskih pogojih vzpostavili med drugim prostor za ustvarjanje in povezovanje kulture in umetnosti s socialnimi programi, družbenimi temami in političnim angažmajem. V zadnjem času imajo rogovci in rogovke pomembno vlogo tudi na področju sprejemanja in integracije migrantov in beguncev.

Pred desetimi leti (23. 6.–7. 7. 2006) smo v Rogu pripravili razstavni projekt Odprti Rog, s katerim so mladi kustosi in kustosinje šole Svet umetnosti opozorili na problematiko zapuščenih (industrijskih) objektov, ki imajo potencial, da postanejo nova in urbana prizorišča umetnosti in kulture.

http://4d.rtvslo.si/arhiv/vroci-mikrofon/174409837